Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (38.839-38.938)

  1. grȗpež, m. der Schotter, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. nem. Graupe.
  2. grúša, f. grober Sand, Schotter, Cig., Zora- C.
  3. grúšati, -am, vb. impf. zerbröseln, Z.
  4. grȗšč, m. der Schotter, Ip.- Erj. (Torb.); — der Gebirgsschutt, Erj. (Min.); še več grušča, nego Sava sama, prinašajo njeni mnogi pritoki, Erj. (Izb. sp.); — pravilno morda: grušič, prim. gruh.
  5. grȗščarica, f. die Schotterbank, Erj. (Min.).
  6. gruščevı̑t, adj. kiesig, gruščata tla, der Kiesboden, Šol.
  7. grȗšəc, -šca, m. das Steingerölle, der Schotter, der Grus, Jan., Šol., Cig. (T.), C.; grušec kopati, Nov.
  8. grȗšica, f. die Muscatnuss (myristica moschata), C.; — medvedova g. = glog, der Weißdorn (crataegus), C.; — šmarna g., der Felsenbirnstrauch (aronia rotundifolia), Nov.- C., Erj. (Rok.).
  9. grȗšič, m. grober Sand, Schotter, zerbröckelter Kies, Z., Vrtov. (Km. k.), Nov.- C.; — prim. grušč.
  10. grȗška, f. 1) = hruška (pyrus communis), Mur., Kor.- Cig., Jan., Št.; — 2) der Knopf am Degen, C.
  11. grúškovəc, -vca, m. = hruškovec: 1) der Birnbaumstamm, das Birnbaumholz, Mur., Mik.; — 2) der Birnmost, Mur.
  12. grúškovica, f. der Birnmost, Nov.- C.
  13. grúškovina, f. das Birnbaumholz, Mur., Cig., Jan.
  14. grúškovnica, f. der Birnmost, Mur., Raič (Slov.).
  15. grùšt, grúšta, m. = oder; — iz nem. Gerüst.
  16. grȗštarica, f. die Sandbank, Solkan- Erj. (Torb.); — pogl. gruščarica.
  17. grzíca, f. 1) hölzerne Klammer, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) das Hölzchen, mittelst dessen man Garn windet, Dol.; — mala grzica, modra glavica, Vrt.; — menda nam. grizica?
  18. gržǫ̑n, m. 1) der Kropf der Vögel, Cig., C.; — 2) golobji g., der Taubenkropf (cucubalus Behen), C.
  19. gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.- C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.- Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.- Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
  20. gubánčiti, -ȃnčim, vb. impf. falten, Jan., Šol., C.; čelo g., die Stirne runzeln, C.
  21. gubánəc, -nca, m. 1) die Falte am Kleide, C.; — die Runzel, C.; — 2) = devetogub, Cig.; — 3) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Orehovlje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  22. gubánica, f. 1) = gubanec 1), Jan.; nabere lice v čudovite gubanice, Jurč.; — 2) = potica, Cig., Jan., Štrek., Gorica- Erj. (Torb.), GBrda; prim. gibanica; — 3) der Palmbusch, Gor.- Cig.; prim. beganica.
  23. gubáti, -ȃm, vb. impf. falten, in Falten legen, falzen, Cig., Jan., M.; g. se, Falten bilden: obleka se je gubala, Jurč.
  24. gúbica, f. das Fältchen, Mur., Cig., Jan.; — gubicà, Valj. (Rad); gubíca, Dol.
  25. gubı̑tək, -tka, m. = izguba, der Verlust, h. t.- Cig. (T.).
  26. gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.- C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.- C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.- Cig., Jan., ogr.- C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče- Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.
  27. gubljénje, n. 1) das Schädigen; — 2) das Verlieren, Cig.
  28. gubolìc, -líca, adj. gubastega lica: Žalost, žena gubolica, Str.
  29. gȗboma, adv. faltenweise, Cig., Jan.
  30. gúda, f. das Schwein, C.
  31. gȗdək, -dka, m. das Ferkel, BlKr., vzhŠt.- C.
  32. gȗdika, f. weibliches Ferkel, C.
  33. gúga, f. die Schaukel, Kr.- Valj. (Rad); = pl. guge, Mur., C.
  34. gugáč, m. 1) der Schaukler, Cig.; — 2) die Rohrdommel, Dalm.- C.
  35. gúgałən, -łna, adj. zum Schaukeln gehörig, nk.
  36. gúgalica, f. die Schaukel, Cig., Jan., DZ., Valj. (Rad).
  37. gúgałnica, f. 1) die Schaukel, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Wagebalken, C.
  38. gúgałnik, m. der Schwungriemen an den Kutschen, V.-Cig.
  39. gúganica, f. = gugalnica, Mur., Bes.
  40. gúganje, n. das Schaukeln.
  41. gúgati, -gam, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln; — wackeln, Cig., Jan.; zob, miza, guga (guglje), Cig.; schwanken, Cig., Jan.
  42. gúgav, adj. wackelig, schwankend, Cig., Jan.
  43. gúgavəc, -vca, m. 1) der Schaukler, Cig., Jan.; — 2) der Pelikan, die Sackgans (onocrotalus), Hip.- C.
  44. gúgavka, f. die Schauklerin, Cig.
  45. gúgəlj, -glja, m. 1) die Schaukel: postelje na gugljih (na parobrodih), Schaukelbetten, SlN.
  46. 2. gȗgla, f. die Kappe: ušiva, norska g., Trub. (Post.); — prim. kor.-nem. gug'l, Haube.
  47. gȗglja, f. ein herabhängendes, schwankendes Ding, die Plampe, Cig.
  48. gugljáti, -ȃm, vb. impf. schaukeln, Mur.; schütteln, Tolm.- C.
  49. gúgljav, adj. schaukelnd: Zibelka gugljava, zibelka mala, DSv.
  50. gúgljavəc, -vca, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Dalm.- Valj. (Rad).
  51. gúgniti, gȗgnem, vb. pf. einen Schaukelschwung geben, Cig.
  52. 2. gȗkati, -am, vb. impf. z deščico na vrvci privezano mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. hukati.
  53. gȗlež, ** m. der Aussauger, der Menschenschinder, M., C., Valj. (Rad).
  54. gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden ( fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.
  55. gulı̑vəc, -vca, m. der Schinder ( fig.), Valj. (Rad).
  56. gȗlj, m. = stegno, Drežnica- Erj. (Torb.); pl. gulji, die Hüften, Tolm.- Štrek. (Let.).
  57. gúlja, f. 1) die Schindmähre, Z.; — 2) das Schwein, Jan., SlGor.- C.; — 3) kleine, elende Wirtschaft, die Frette, C.; — prim. guliti.
  58. gúljenje, n. das Wetzen; — das Schinden ( fig.).
  59. gȗmba, f. 1) = gumb, BlKr., M., Slom.- C.; — 2) smolikasta gumba na drevesu, Pirc, Mur., C.; pogl. gumpa.
  60. gȗmbašnica, f. 1) die Stecknadel, Št.- M., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Wurstspeiler, Ščav.- Pjk. (Črt.); (pravilna oblika je menda: gumbovščnica).
  61. gȗmbčək, -čka, m. dem. gumbec, das Knöpfchen, nk.
  62. gȗmbəc, -bca, m. dem. gumb; das Knöpfchen, Mur.
  63. gumbela, f. das Maiglöckchen (convallaria majalis), vzhŠt.- C.; — prim. gumbala.
  64. gȗmbič, m. dem. gumb; das Knöpfchen, Cig., nk.
  65. gȗmbnica, f. 1) das Knopfloch, V.-Cig., Jan., nk.; — 2) die Knopfnadel, C.
  66. gūmi, -ija, m. das Gummi, C., nk.
  67. gumigūt, m. neka smola in iz nje napravljena barva, das Gummigutt, Cig.
  68. gumigūta, f. = gumigut, Levst. (Nauk).
  69. gúmlọ, n., Danj. (Posv. p.), pogl. gumno.
  70. gumnenica, f. das Tennenbrett, Cig.
  71. gumníšče, n. 1) die Tenne, die Dreschtenne auf dem Felde, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Platz, wo eine Tenne war, Mur.; — 3) der Vogelherd, C.
  72. gúmnọ, n. 1) festgestampfter Boden: die Tenne, die Dreschtenne, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; gumnò, Ravn., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Vogelherd, Cig., Pot.- M., C.
  73. gūmovəc, -vca, m. der Kautschukbaum (ficus elastica), Tuš. (B.).
  74. gȗmpa, f. 1) der Knorren, C.; — 2) verhärtetes Geschwür, Jarn.; die Beule, Cig.; — 3) dummes Weib, C.
  75. gȗmpati, -am, vb. impf. mit geballter Faust schlagen, Cig.
  76. gȗmpec, -pca, m. 1) der Lümmel, der Tölpel; — 2) der Schlag, C.; — prim. gumpati.
  77. gȗmpica, f. dem. gumpa, (gompica) Bes.
  78. gúna, f. freier Platz im Dorf, wo zwei Wege sich kreuzen, Štrek.; — "svet za hišo ali okolo hiše", Krn- Erj. (Torb.); — pogl. gumno.
  79. gȗnca, f. die Schaukel, Cig., ZgD., Gor.- M.
  80. gȗncalica, f. die Schaukel, Polj.
  81. gȗncałnik, m. der Schwungriemen an den Kutschen, Cig.
  82. gȗncati, -am, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln, Cig., Jan., Kr.; wackeln, C.; voz se gunca, Z.
  83. 1. gȗngati, -am, vb. impf. die Viola spielen, C.
  84. gúngəlj, -glja, m. der Baumknoten, der Knorren, C.; — der Finger- oder Fußknöchel, Rez.- C.; — prim. it. gongola, die Halsgeschwulst, C. (?)
  85. gungljáča, f. der Knorrenstock, C.
  86. gúnja, f. die Kotze, C.; — kotziges Kleid, Trst. (Let.), Mursko polje; — prim. it. gonna, srlat. gunna, Mik. (Et.).
  87. gúnjavəc, -vca, m. človek s kuštravimi lasmi, ob Muri- Trst. (Let.).
  88. gúnọ, * n. kmetske hiše dvorišče, Kras, Goriš.; pogl. gumno.
  89. 1. gúra, f. die Schindmähre; — prim. bav. gurr, f. Mik. (Et.).
  90. 2. gúra, f. nekak gumb iz smole, Dol.
  91. gúrati, -am, vb. impf. 1) abnützen, schartig, stumpf machen, Fr.- C.; nož g., Z.; — 2) über die Kräfte anstrengen, plagen, C.; živino g., Z.; g. se (tudi: gurati), sich plagen, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.
  92. gúša, f. der Kropf, Notr. (V.)- Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. guša.
  93. gúšavka, f. 1) die Kropfige, Jan.; — 2) bodoča g., der kropfige Stachelbauch oder Kugelfisch (tetraodon hispidus), Erj. (Z.).
  94. gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
  95. gúšica, f. dem. guša, das Kröpfchen, Cig.
  96. gúšiti, gȗšim, vb. impf. würgen, ersticken, Cig., ogr.- C.; — hs.
  97. gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  98. gutapȇrča, f. neki posušen drevesni sok, die Guttapercha, Cig. (T.), DZ., nk.
  99. gutapȇrčən, -čna, adj. aus Guttapercha, nk.
  100. guvernér, -rja, m. vladarski namestnik v deželi, der Gouverneur.

   38.339 38.439 38.539 38.639 38.739 38.839 38.939 39.039 39.139 39.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA