Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (38.801-38.900)

  1. grozdǫ́vnice, f. pl. neka priprava na vozu za prevažanje grozdja, Kres.
  2. grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.- C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
  3. grózica, f. der Schauder, der Abscheu, der Ekel, Mur.
  4. grozíłən, -łna, adj. drohend, bedrohlich: grozilne besede, Drohworte, Cig., Jan.
  5. grozílọ, n. das Senkblei, Cig. (T.), Pot.- C.
  6. grozína, f. das Schauerliche, die Wildheit, C.
  7. 1. grozíti, -ím, vb. impf. tauchen, senken, Dalm., Danj.- C.
  8. 2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
  9. grozljìv, -íva, adj. 1) grausig, Jan. (H.); — grauslich, Guts.; — ekelhaft: grozljivo delo, C.; — 2) komur se delati grozi: träge, arbeitsscheu, Fr.- C.
  10. grǫ́znica, f. das Fieber, Nov., ZgD.; — hs.
  11. grozóta, f. das Grauen, Trub.- C.; die Schauderhaftigkeit, Zora.
  12. grozovı̑t, adj. schaudervoll, schauerlich, entsetzlich; — grausam, Mur., Cig., Jan., nk.
  13. grozovı̑təc, -tca, m. ein schrecklicher, grausamer Mensch, Valj. (Rad).
  14. grozovı̑tnež, m. der Schreckliche, der Wütherich, der Unmensch.
  15. grozovı̑tnica, f. die Schreckliche, die Grausame, Valj. (Rad).
  16. grozovlȃdje, n. die Schreckensherrschaft, Cig.; der Terrorismus, Cig. (T.).
  17. grǫ́žati, -am, vb. impf. g. kaj, etwas umrühren, in etwas herumwühlen, Jan., ogr.- C.; z žlico grožati vročo hrano, juho, ogr.- C.; — prim. 1. groziti, grez-niti.
  18. gróžnja, f. die Drohung; prošnja in grožnja ne pomaga, es hilft weder Bitten noch Drohen, C.
  19. gŕpa, * f. 1) der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; turščična pogača na vernih duš dan, Fr.- C.; — 2) die Honigwabe, die Wachsscheibe, ogr., Fr.- C.; — prim. prga.
  20. grtȃnčnica, f. der Kehlbuchstabe, Cig.
  21. grtánəc, -nca, m. 1) der Schlund, die Kehle, die Gurgel, Cig., Jan., Fr.- C.; die Speiseröhre, SlGor.; — 2) der Adamsapfel, Cig., C.; = hrustanec, der Knorpel, Bes.
  22. grtúnje, f. pl., Kras- Erj. (Torb.), pogl. gratune.
  23. grúča, f. der Klumpen; g. rude, eine Erzstufe, Cig. (T.); granitna g., ein Granitblock, Cig.; gruče zlata, Ravn.; g. masti, ein Fettklumpen, Cig.; v gruče se lomiti, sich klümpern, Cig., Jan.; eine Mehrheit zusammengedrängter Dinge: g. lešnikov, Notr.- Lašče- Levst. (Rok.); g. fig, Dalm.; die Gruppe: g. ljudi, nk.; v gručah stoje znanci, Jurč.; — prim. it. gruzzo, der Haufe, Levst. (Rok.).
  24. grúčav, adj. klumpig, derb: gručava ruda, das Derberz, Cig. (T.); največ je kamena sol gručava, Erj. (Min.); = poln gruč, Jan.
  25. grúda, f. die Scholle, die Erdscholle; pod grudo koga spraviti, jemandes Tod verursachen, ogr.- C.; pod grudo iti, sterben, Št.- C.; gefrorener Koth und Schnee auf den Straßen, Rib.- M., C.; — der Klumpen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); g. zlata, ein Klumpen Gold, Cig.; g. apnenega kamena, Dol.; g. soli, ein Klumpen Salz, der Salzstock, SlGor., Fr.- C.; krvna g., der Blutkuchen, Erj. (Som.).
  26. grudàt, -áta, adj. schollig, klumpig, Cig., Jan.
  27. grúdəlj, -dlja, m. der Bartgrundel (cobitis barbatula), Z., Blc.-C.; — iz nem.
  28. grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).
  29. grúdica, f. dem. gruda; das Klümpchen.
  30. grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.- C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.- C.; — tudi: grudíti.
  31. grȗdje, n. coll. Schollen, Klumpen, ogr.- Valj. (Rad).
  32. grúdnovəc, -vca, m. der im December gefallene Schnee, Dol.
  33. grudovína, f. schollige Erde, Jan. (H.).
  34. 1. grȗh, m. das Steingerölle, Kras- Erj. (Torb.); der Schutt, Hal.- C.; — pogl. groh.
  35. 2. grȗh, m. žerjav, der Kranich (ardea grus), Guts., C., Frey. (F.); — prim. lat. grus. (?)
  36. grȗj, m. die Muräne (muraena helena), Erj. (Z.); — prim. hs. gruj, it. grongo.
  37. grúmbəlj, -blja, m. kleiner Heuhaufen: manj suho travo v grumblje raztrosijo, ogr.- C.; — prim. hs. grumen, der Klumpen.
  38. grúntati, -am, vb. impf. g. vodo, den Wassergrund suchen, Z.; g. morje, Npes.-Vraz; — grübeln; — iz nem.
  39. grȗpež, m. der Schotter, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. nem. Graupe.
  40. grúša, f. grober Sand, Schotter, Cig., Zora- C.
  41. grúšati, -am, vb. impf. zerbröseln, Z.
  42. grȗšč, m. der Schotter, Ip.- Erj. (Torb.); — der Gebirgsschutt, Erj. (Min.); še več grušča, nego Sava sama, prinašajo njeni mnogi pritoki, Erj. (Izb. sp.); — pravilno morda: grušič, prim. gruh.
  43. grȗščarica, f. die Schotterbank, Erj. (Min.).
  44. gruščevı̑t, adj. kiesig, gruščata tla, der Kiesboden, Šol.
  45. grȗšəc, -šca, m. das Steingerölle, der Schotter, der Grus, Jan., Šol., Cig. (T.), C.; grušec kopati, Nov.
  46. grȗšica, f. die Muscatnuss (myristica moschata), C.; — medvedova g. = glog, der Weißdorn (crataegus), C.; — šmarna g., der Felsenbirnstrauch (aronia rotundifolia), Nov.- C., Erj. (Rok.).
  47. grȗšič, m. grober Sand, Schotter, zerbröckelter Kies, Z., Vrtov. (Km. k.), Nov.- C.; — prim. grušč.
  48. grȗška, f. 1) = hruška (pyrus communis), Mur., Kor.- Cig., Jan., Št.; — 2) der Knopf am Degen, C.
  49. grúškovəc, -vca, m. = hruškovec: 1) der Birnbaumstamm, das Birnbaumholz, Mur., Mik.; — 2) der Birnmost, Mur.
  50. grúškovica, f. der Birnmost, Nov.- C.
  51. grúškovina, f. das Birnbaumholz, Mur., Cig., Jan.
  52. grúškovnica, f. der Birnmost, Mur., Raič (Slov.).
  53. grùšt, grúšta, m. = oder; — iz nem. Gerüst.
  54. grȗštarica, f. die Sandbank, Solkan- Erj. (Torb.); — pogl. gruščarica.
  55. grzíca, f. 1) hölzerne Klammer, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) das Hölzchen, mittelst dessen man Garn windet, Dol.; — mala grzica, modra glavica, Vrt.; — menda nam. grizica?
  56. gržǫ̑n, m. 1) der Kropf der Vögel, Cig., C.; — 2) golobji g., der Taubenkropf (cucubalus Behen), C.
  57. gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.- C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.- Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.- Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
  58. gubánčiti, -ȃnčim, vb. impf. falten, Jan., Šol., C.; čelo g., die Stirne runzeln, C.
  59. gubánəc, -nca, m. 1) die Falte am Kleide, C.; — die Runzel, C.; — 2) = devetogub, Cig.; — 3) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Orehovlje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  60. gubánica, f. 1) = gubanec 1), Jan.; nabere lice v čudovite gubanice, Jurč.; — 2) = potica, Cig., Jan., Štrek., Gorica- Erj. (Torb.), GBrda; prim. gibanica; — 3) der Palmbusch, Gor.- Cig.; prim. beganica.
  61. gubáti, -ȃm, vb. impf. falten, in Falten legen, falzen, Cig., Jan., M.; g. se, Falten bilden: obleka se je gubala, Jurč.
  62. gúbica, f. das Fältchen, Mur., Cig., Jan.; — gubicà, Valj. (Rad); gubíca, Dol.
  63. gubı̑tək, -tka, m. = izguba, der Verlust, h. t.- Cig. (T.).
  64. gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.- C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.- C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.- Cig., Jan., ogr.- C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče- Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.
  65. gubljénje, n. 1) das Schädigen; — 2) das Verlieren, Cig.
  66. gubolìc, -líca, adj. gubastega lica: Žalost, žena gubolica, Str.
  67. gȗboma, adv. faltenweise, Cig., Jan.
  68. gúda, f. das Schwein, C.
  69. gȗdək, -dka, m. das Ferkel, BlKr., vzhŠt.- C.
  70. gȗdika, f. weibliches Ferkel, C.
  71. gúga, f. die Schaukel, Kr.- Valj. (Rad); = pl. guge, Mur., C.
  72. gugáč, m. 1) der Schaukler, Cig.; — 2) die Rohrdommel, Dalm.- C.
  73. gúgałən, -łna, adj. zum Schaukeln gehörig, nk.
  74. gúgalica, f. die Schaukel, Cig., Jan., DZ., Valj. (Rad).
  75. gúgałnica, f. 1) die Schaukel, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Wagebalken, C.
  76. gúgałnik, m. der Schwungriemen an den Kutschen, V.-Cig.
  77. gúganica, f. = gugalnica, Mur., Bes.
  78. gúganje, n. das Schaukeln.
  79. gúgati, -gam, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln; — wackeln, Cig., Jan.; zob, miza, guga (guglje), Cig.; schwanken, Cig., Jan.
  80. gúgav, adj. wackelig, schwankend, Cig., Jan.
  81. gúgavəc, -vca, m. 1) der Schaukler, Cig., Jan.; — 2) der Pelikan, die Sackgans (onocrotalus), Hip.- C.
  82. gúgavka, f. die Schauklerin, Cig.
  83. gúgəlj, -glja, m. 1) die Schaukel: postelje na gugljih (na parobrodih), Schaukelbetten, SlN.
  84. 2. gȗgla, f. die Kappe: ušiva, norska g., Trub. (Post.); — prim. kor.-nem. gug'l, Haube.
  85. gȗglja, f. ein herabhängendes, schwankendes Ding, die Plampe, Cig.
  86. gugljáti, -ȃm, vb. impf. schaukeln, Mur.; schütteln, Tolm.- C.
  87. gúgljav, adj. schaukelnd: Zibelka gugljava, zibelka mala, DSv.
  88. gúgljavəc, -vca, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Dalm.- Valj. (Rad).
  89. gúgniti, gȗgnem, vb. pf. einen Schaukelschwung geben, Cig.
  90. 2. gȗkati, -am, vb. impf. z deščico na vrvci privezano mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. hukati.
  91. gȗlež, ** m. der Aussauger, der Menschenschinder, M., C., Valj. (Rad).
  92. gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden ( fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.
  93. gulı̑vəc, -vca, m. der Schinder ( fig.), Valj. (Rad).
  94. gȗlj, m. = stegno, Drežnica- Erj. (Torb.); pl. gulji, die Hüften, Tolm.- Štrek. (Let.).
  95. gúlja, f. 1) die Schindmähre, Z.; — 2) das Schwein, Jan., SlGor.- C.; — 3) kleine, elende Wirtschaft, die Frette, C.; — prim. guliti.
  96. gúljenje, n. das Wetzen; — das Schinden ( fig.).
  97. gȗmba, f. 1) = gumb, BlKr., M., Slom.- C.; — 2) smolikasta gumba na drevesu, Pirc, Mur., C.; pogl. gumpa.
  98. gȗmbašnica, f. 1) die Stecknadel, Št.- M., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Wurstspeiler, Ščav.- Pjk. (Črt.); (pravilna oblika je menda: gumbovščnica).
  99. gȗmbčək, -čka, m. dem. gumbec, das Knöpfchen, nk.
  100. gȗmbəc, -bca, m. dem. gumb; das Knöpfchen, Mur.

   38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA