Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (38.601-38.700)
-
grezílọ, n. das Senkblei, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- C.
-
grezína, f. der Morast, Jan.
-
grezíti, -ím, vb. impf. 1) senken, C.; — 2) einsinken, Jan.
-
grę̑znat, adj. sumpfig, Jan.
-
grezníca, f. die Senkgrube, Erj. (Min.); greznice in podzemeljski jarki — so slabo osnovani, Zv.
-
grę́zniti, grę̑znem, vb. impf. einsinken, C.
-
gréznọ, n. = brezdno, der Abgrund, Dict., Jan., Trst. (Let.).
-
grę́zovica, f. das Teichried, die Schlammbinse (heleocharis), Medv. (Rok.).
-
grezovína, f. schlammiger Boden, der Schlickboden, Cig., Jan.
-
grezúlja, f. die Moorsimse (Scheuchzeria), Medv. (Rok.).
-
grgánija, f. neka vinska trta, Vrtov.- C., Nov., Ip., GBrda- Erj. (Torb.).
-
gŕgavəc, -vca, m. 1) die Gurgel, Rez.- C.; — 2) der Adamsapfel, C.
-
grgljáti, -ȃm, vb. impf. sprudeln: voda izpod skale grglja, Z.
-
grgoljáti, -ȃm, vb. impf. girren, V.-Cig.; golobje so grgoljali, SlN.
-
grgòt, -góta, m. das Gurgeln, das Röcheln, Cig., Jan.
-
grgȏtnica, f. das Gurgelwasser, Cig.
-
grgrȃnje, n. 1) das Gurgeln, das Röcheln; — 2) das Gurgelwasser.
-
grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.
-
grgȗtəc, -tca, m. die Luftröhre, Guts., Jarn.
-
grı̑b, m. = gribanj, SlGor.- C.
-
gribánja, f. der Herrenpilz (boletus edulis), SlGor.- C., Poh.- C.; — prim. glibanja.
-
gríč, m. 1) der Hügel; — 2) ein steiniger Ort, C.; die Schutthalde, Modreja- Erj. (Torb.); peščeni plazi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — tudi: grìč, gríča.
-
gríča, f. "bodljivo kostanjevo oplodje", Trnovo, Ben.- Erj. (Torb.).
-
gríčək, -čka, m. dem. grič; 1) das Hügelchen; — 2) grički, die Rauhigkeiten, Cig.
-
gričeváti, -ȗjem, vb. impf. den Laut "griču" hören lassen: ščinkovec gričuje, SlN.
-
gríčevje, n. das Alpenröschen (rhododendron hirsutum), Stranje ( Gor.)- Nov.
-
gríču, interj. posnemanje glasu ščinkavčevega, Cig.
-
grīf, m. bajeslovno bitje, der Greif, C.
-
grı̑gič, m. 1) = grigec; — 2) die Schelle, Rez.- C.
-
grìl, gríla, m. der Schwabenkäfer (blatta orientalis), Št.; — die Feldgrille, Cig., Ljub.; — iz nem.
-
grı̑lec, -lca, m. dem. gril; — der Hirngrillvogel, die Hirngrille (fringilla serinus), Frey. (F.), Erj.- C.; — iz nem.
-
grı̑mati, -am, vb. impf. poltern, krachen, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. grmeti.
-
grı̑nəc, -nca, m. = blask, Frey. (F.).
-
grínja, f. die Milbe, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — hs.
-
grı̑nt, m. das Kreuzkraut: masleni g., das gemeine Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (B.), Nov., Vrt.
-
grínta, f. 1) der Grind, die Räude; pl. grinte, die Räude (als Ausschlagskrankheit), die Krätze; — 2) die Flachsseide (cuscuta epilinum), SlGor.- Erj. (Torb.); — iz nem.
-
gríntav, adj. grindig, räudig, BlKr.; milostljiva mati grintavo deco češe, Npreg.- Jan. (Slovn.).
-
gríntavəc, -vca, m. 1) der Grindige, der Räudige, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) das Grindkraut (scabiosa arvensis), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (R.); vrtni g. (scabiosa atropurpurea), C.; — tudi: der Mauerpfeffer (sedum sexangulare), Josch; — 3) der Dolomit, Frey. (Rok.), Erj. (Min.).
-
gríntavica, f. die Frühjahrswolle, Ist.- C., Z.
-
grìv, gríva, adj. brennend (vom Geschmack), scharf, bitter: grivo vino, grivi jesih, vzhŠt., ogr.- C.; = hud: griv čemer, starkes Gift, vzhŠt.- C.; — pren. griva beseda, ein bitteres Wort, C.
-
gríva, f. 1) die Mähne; konjska griva, die Pferdemähne; starkes Haupthaar ( zaničlj.), vzhŠt.- C.; — der Haarbusch am Helm, Cig.; — 2) der mit Gras bewachsene Rainabhang, der Rain, Mur., vzhŠt.- C., BlKr.; der Bergsaum, SlGor.- C.; — grasiger Platz im Weingarten, Mariborska ok.- Kres; — grive, mit Gras bewachsene Erhöhungen, z. B. auf Aeckern, BlKr.; — = trata, Vrt., Zv., LjZv.; dekleta so se vrtela po mehki grivi, SlN.; — 3) rumena g., die Bärentatze, die gelbe Keulenmorchel (clavaria flava), Tuš. (R.); — konjska g., der hanfartige Wasserdost, der Hirschklee (eupatorium cannabinum), Cig., Medv. (Rok.).
-
grı̑var, -rja, m. 1) ein Soldat mit einer Pferdemähne am Helm, Cig., C.; griva se pruskim grivarjem košati, Bes.; — = žandarm, DSv.; — 2) die Ringeltaube, die Mähnentaube (columba palumbes), Cig., Lašče- Levst. (M.).
-
1. grı̑vəc, -vca, m. ein Hammel mit starker Wolle, Z.; — prim. griva.
-
2. grı̑vəc, -vca, m. saurer Wein, Essig, Hal.- C.; — prim. griv.
-
grívən, -vna, adj. zur Mähne gehörig; grivno pečenje, das gebratene Nackenstück, vzhŠt.- C.
-
1. grivína, f. der Rainrasen: dolge riže grivine med njivami, LjZv.; der Rasen: leči na grivino pod oreh, LjZv.; jaselce je zložil od kamena, grivine in mahu, LjZv.; — tudi psovka: ti grivina ti! Jurč.; — prim. griva.
-
2. grivína, f. die herbe Säure, etwas Herbsaures, vzhŠt.- C.; — prim. griv.
-
gríviti, -im, vb. impf. säuern, vzhŠt.- C.; — g. se, scharf schmeckend, sauer werden, C.; — prim. griv.
-
grīvna, f. 1) das Halsband, Z.; die Halskette, Erj. (Min.), ( stsl.); — 2) (po češ.) die Mark, Cig. (T.), C.; nemška g., die Reichsmark, DZ.
-
grı̑z, m. 1) das Beißen, der Biss, Meg., Habd.- Mik., Mur., Cig.; — das Bauchgrimmen, Dict.- Mik., C.; — 2) der Bissen, C., BlKr., DSv.; — 3) der Magenbrei, der Speisebrei (chymus), Erj. (Som.); — 4) zeleni griz, der Grünspan, ogr.- C.; — 5) hudičev g., der Teufelsabbiss (scabiosa succisa), Cig.
-
gríza, f. 1) das Beißen: pren. v grizi si biti, im Zank leben, Trst. (Let.); — 2) der Bissen: psu ponuditi grizo kruha, Jurč.; kake dve grizi mesa, Ljub.
-
grizálọ, n. das Gebiss, Jan., C.
-
grízavica, f. das Bauchgrimmen, Jan., vzhŠt.- C.
-
grı̑zək, -zka, m. der Bissen, Cig.
-
grízenje, n. das Beißen; — g. (po trebuhu), das Bauchgrimmen, die Kolik.
-
grizíca, * f. 1) das Klammerholz der Tischler, um geleimtes Holz zusammenzuhalten, Dol.- C.; — 2) = grizec, Hip., C.; — neka psovka, Dol.; grizica prokleta! Levst. (Zb. sp.).
-
grı̑zlica, f. die Blattwespe (lophyrus pini), Erj. (Ž.).
-
grizljìv, -íva, adj. beißend, bissig, Cig., Jan.
-
1. grı̑ža, f. 1) die Ruhr; krvava g., g. krvavica, die rothe Ruhr, Cig.; bela g., die Eiterruhr, V.-Cig.; die Milchruhr, Cig.; bljuvna g., die Brechruhr, Cig., C.; scalna g., die Harnruhr (živinska bolezen), Strp.; — 2) psovka slabotnemu človeku, Gor.
-
2. gríža, f. die Schutthalde, das Steingerölle, Jan., Blc.-C., Nov.- C., Štrek., Kras; peščeni plazovi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — pust, kamenit svet, Kras- Erj. (Torb.); pl. griže, steinige Gegend, Mik.; — prim. nem. Gries.
-
grížav, adj. 1) an der Ruhr krank, Jan., M.; grižavi otroci, jvzhŠt.; — 2) Ruhr verursachend: grižava jabolka, Zv.
-
grı̑žən, -žna, adj. die Ruhr betreffend, Mur.; Ruhr verursachend: g. sad, jvzhŠt.
-
gríževəc, -vca, m. das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), vzhŠt.- C.; — das Ruhrkraut (gnaphalium dioicum), Cig.; — = grižnica, vzhŠt.- C., Polj.; — Biebernell, vzhŠt.
-
griževnják, m. 1) eine Art Wiesenkraut, = grižnica, C.; — 2) das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), vzhŠt.- C.
-
grı̑žljaj, m. der Bissen; g. kruha, ein bisschen Brot; — nam. ugrižljaj, DSv. IV. 80.
-
grı̑žljajəc, -jca, m. dem. grižljaj, Trub. (Post.).
-
1. grı̑žnat, adj. 1) ruhrkrank: g. človek, Slom.- C.; hudo grižnato dekle, Cv.; — 2) die Ruhr verursachend: grižnata sliva, Slom.- C.
-
2. grı̑žnat, adj. schotterig: grižnata zemlja, Nov.- C.
-
grı̑žnica, f. das Biebernell (pimpinella saxifraga), vzhŠt.- C.; tudi: das Ruhrkraut (gnaphalium dioicum), Cig., Glas.
-
grı̑žnik, m. = modras, die Sandviper (vipera ammodytes), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
-
grjáča, f. = garjača, gorjača, Cig., Slom.- C., Levst. (Zb. sp.).
-
grjénje, n. die Entstellung; — die Lästerung, die Verunglimpfung.
-
gŕkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) girren, Jan., C.; grličica grče, Prip.- Mik.; — 2) kreischen, Mur., C.; — 3) das r mit der Kehle aussprechen, schnarren, ratschen, Cig., Dol.
-
gŕkavəc, -vca, m. der Schnarrer, Cig.; — prim. grkati 3).
-
gŕkavt, m. ein Name für das Taubenmännchen, C.
-
grlȃnjək, -njka, m. der Stengel eines Kürbisses, kajk.- C.
-
grlàt, -áta, adj. = grlast: grlata buča, Fr.- C.; — grlata hruška, die Flaschenbirne, Cig.
-
gŕłce, n. dem. grlo; na vse g., aus vollem Halse, Fr.- C.
-
gŕlən, -ləna, adj. Gurgel-, Kehl-, Cig.; grleni glas, der Kehllaut, Cig. (T.); grlena žila, die Gurgelader, Cig.; ( prav. grłən, grłna).
-
grləníca, f. žila g., die Drosselader, Cig. (T.); ( prav. grłnica).
-
gŕlica, f. 1) die Turteltaube (columba turtur); — laška g., die Lachtaube, Cig.; — 2) neka hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 3) die Peitschennestel, das Peitschenöhr, die Schlinge an der Peitsche, SlGradec- C., Trst. (Let.).
-
grlìč, -líča, m. das Turteltaubenjunge, Cig.
-
grlı̑čək, -čka, m. = vratič, der Rainfarn (tanacetum vulgare), Z.; — die Akelei (aquilegia vulgaris), C.
-
grlína, f. 1) die Wamme beim Vieh, Fr.- C.; — 2) das Fleisch am Halse, der Halsbraten, vzhŠt.- C.
-
grlı̑nka, f. die Flaschenbirne, Cig.
-
gŕliti, -im, vb. impf. 1) girren, vzhŠt.- C.; — 2) würgen, vzhŠt.- C.; — ängstigen, ogr.- C.; — 3) ( hs.) umhalsen, herzen, Cig., Jan., Mik.
-
gŕlj, m. 1) grča v deski, der Knorren, Škrilje- Erj. (Torb.); — 2) ein Fichten- oder Tannenast, der als Fackelholz verwendet wird, Medv.- M.; stare grlje se strohnelih dreves iskati, Vrtov. (Km. k.); jelova treska, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krlj.
-
grlják, m. eine Flasche mit langem Halse, Št.- Z.
-
grljàn, -ána, m. der Kürbisstengel: vsaka buča za svoj grljan visi, BlKr.- Kres.
-
grljánəc, -nca, m. der Flaschenhals: steklenica se za grljanec prijema, BlKr.
-
grljánka, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Z.
-
gȓlje, n. die Rachenhöhle, Strp.; der Rachen, Mur.
-
grlję̑vəc, -vca, m. smreka z grlji, Dol.
-
grljevíca, f. das Kienholz (grlovica), Trnovo- Erj. (Torb.); der Kienspan, GBrda.
-
grljíca, f. kleiner Kienspan, M., Blc.-C.; — prim. grlj.
-
grłnják, m. eine Flasche mit großem Hals, vzhŠt.- C.
-
gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.- C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče- Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).
-
grlobǫ́lja, f. das Halsweh, Cig., Jan.
-
grloplȗta, f. (ribe) grloplute, Kehlflosser, Cig. (T.), Erj. (Z.).
-
1. gŕlovica, f. die Halsenge, Mur.
38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani