Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (38.539-38.638)

  1. gredína, f. die Terrasse, h. t.- Cig. (T.).
  2. grȇdje, * n. 1) das Gebälk, Cig. (T.); — 2) das Stufenland, Jan.
  3. grę̑dnica, f. 1) deska, po kateri živad na gredi (grede) hodi, Fr.- C.; — pl. grednice, vzhŠt.- C.; — 2) die Stufe: iz hlodov seka grednice ali stopnice v gredi, Ravn. (Abc.).
  4. gredǫ́č, adv. im Vorbeigehen, unterwegs; g. kaj opraviti; oglasiti se pri kom; nebenher, Jan. (H.); = hitro, Cig., Vrt.; — prim. iti.
  5. gredǫ̑čki, adv. = gredoč; tudi = na gredočkem: na gredočkem spi, im Gehen, BlKr.- Mik.
  6. grę̑doma, adv. stufenweise, C., Z.
  7. grégor, -rja, m. 1) babji g., der Weibernarr, Kr.; — 2) kožica, ki se dela na kuhanem mleku, vzhŠt.- C.
  8. grégorəc, -rca, m. das Taschenmesser, Št.- C.
  9. grégorək, -rka, m. neka riba: = zet, der Stichling (gasterosteus aculeatus), Vrt.
  10. grégorščica, f. die Frühlings-Schlüsselblume (primula veris), vzhŠt.- C.
  11. grẹ́h, m. die Sünde; g. storiti, eine Sünde begehen; smrtni, naglavni g., die Todsünde; izvirni g., die Erbsünde.
  12. grẹhóta, f. die Sünde, das Laster, Cig. (T.), C., ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
  13. grẹhótən, adj. sündhaft, lasterhaft, Z., Bes.
  14. grẹjílọ, n. das Bähesäckchen, Cig.
  15. grẹ̑jka, f. = vrhnja suknja, Bolc- Štrek. (Let.).
  16. grę̑n, -ı̑, f. die Bitterkeit, die Schwärze des Mostes, vzhŠt.- C.; vino je v greni, Z.
  17. grenadír, -rja, m. posebna vrsta vojakov, der Grenadier; (izprva = Granatenwerfer).
  18. grȇnčəc, -čca, m. der Bitterstoff, Cig., Jan.
  19. grenčíca, f. 1) das Bitterwasser, Cig., Jan.; die Bittersalzquelle, Jes.; — 2) das Sodbrennen, Cig., C., Poh.; — 3) eine Art Kirschen, Št.; — 4) der Enzian (gentiana), Z.
  20. grenčína, f. das Bittere, die Bitterkeit, Jan., C., Valj. (Rad).
  21. grȇnəc, -nca, m. 1) der Bitterstoff, Jan., Vrtov.- C.; — 2) der bittere Geschmack oder Nachgeschmack, Cig.; — der bittersaure Geschmack des Weines nach der Gährung, Dol.; mošt se letos dolgo grenca brani, Levst. (Zb. sp.).
  22. grénək, -nka, adj. bitter; g. kakor pelin, wermutsbitter; — grenke solze točiti; grenka smrt; — prim. bridek.
  23. grenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) einen bitteren Geschmack haben; Cig., C., Valj. (Rad); greni, es zieht ins Bittere, Cig.; — 2) greni mi kaj, es ist mir etwas unangenehm, C.
  24. greníca, f. 1) die grüne Schale der Nüsse, Cig., C.; — 2) das Bitterkraut (picris), Medv. (Rok.).
  25. greník, m. die Schleifenblume (iberis umbellata), Medv. (Rok.), Tuš. (R.).
  26. grenišən, -šna, adj. = trotnat: grenišna krava, SlGradec- C.
  27. greníti, -ím, vb. impf. 1) bitter machen; verbittern, verleiden; g. komu veselje, življenje; — 2) grämen: to me greni, das kränkt mich, Cig., C.; — g. se, grämeln, zürnen, V.-Cig., C.
  28. 1. gréniti, * grȇnem, vb. impf. scharren: seno vkup grenejo (grenę̑jo), ogr.- Valj. (Rad).
  29. 2. greniti, -nem, vb. impf., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), pogl. gnati.
  30. grenjȃva, f. das Bittere, die Bitternis, C., Jan. (Slovn.).
  31. grénkniti, grȇnknem, vb. pf. ( impf.) einen bitteren Geschmack verursachen, Mur., M.
  32. grenkóba, f. die Bitterkeit, das Bittere.
  33. grenkóbən, -bna, adj. mit Bitterkeit versetzt, herb, bitter, Jan.
  34. grenkokǫ́žən, -žna, adj. mit bitterer Schale, Levst. (Zb. sp.).
  35. grenkóta, f. = grenkost, Cig., Jan.; — etwas Bitteres: Z grenkotami ne sili več bolnika, Preš.; grenkọ̑ta, Valj. (Rad).
  36. grenkováti, -ȗjem, vb. impf. etwas bitter sein, Mur.
  37. grenkúlja, f. das Gnadenkraut (gratiola offic.), Nov.
  38. grenljáti, -ȃm, vb. impf. bitterlich sein, Cig.
  39. grẹ́šati, -am, vb. impf. = pogrešati, vermissen, missen, Cig., Jan., C., Gor.
  40. grẹ́šən, -šna, adj. sündhaft, sündig; grešen človek, grešno življenje.
  41. grẹšénje, n. das Sündigen.
  42. grẹšíti, -ím, vb. impf. 1) fehlen, sündigen; (tudi pf. = pregrešiti, eine Sünde begehen, Cig.); g. zoper koga, kaj; — 2) verfehlen: pot g., einen Irrweg gehen, Dict., Cig.; — znali so las zadeti, da niso grešili, Dalm.- C.; — božjih pravd g., Trub., Dalm.; uma grešim = blede se mi, Dol.; — tudi: grẹ́šiti, Dict.
  43. grẹšljìv, -íva, adj. fehlbar, sündig, Cig., Jan.
  44. grẹ́šnica, f. die Sünderin.
  45. grẹ́šnik, m. 1) der Sünder; — 2) suh vol: dva grešnika je vpregel, C., Notr.- M.
  46. grę̑špa, f. die Runzel, Jan. (H.), Bes.; — prim. it. crespa, Runzel.
  47. grę̑šta, f. ein Kranz (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Nov.- C.; čebulova grešta, SlN.; — pogl. rešta.
  48. greštȃłka, f. trozob, tolkač, s katerim se grozdje tolče, kajk.- Valj. (Rad).
  49. grę́štati, -am, vb. impf. quetschen: grozdje g., kajk.- Valj. (Rad).
  50. grẹ̑təv, -tve, f. das Wärmen, Cig.
  51. grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.- Soška dol.- Erj. (Torb.).
  52. grẹ́tje, n. das Wärmen.
  53. grẹ̑tva, f. = gretev, Kast.- C.
  54. grẹ̑va, f. = kes, Trub.- C.; — prim. grevati.
  55. grẹ́vati, grẹ̑vam, vb. impf. greva me, es reut mich; grehov me greva, Dalm.- C.; grevajo me moji grehi; — prim. stvn. hriuwan, gereuen, Mik.
  56. grẹ̑vinga, f. = kesanje; — prim. grevati.
  57. grę̑z, m. der Schmant, der Schlamm, Cig. (T.); — das Moor, kajk.- Valj. (Rad).
  58. grę̑z, -ı̑, f. 1) weicher und tiefer Koth, morastige Stelle, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — pl. grezi, der Morast, der Moorgrund, Mur., Jan.; — 2) der Abgrund, C., ZgD.; — navpična votlina v rudniku (Senkel), DSv.
  59. grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
  60. grę́zən, -zna, adj. = morastig, C.; Schlamm-: grezna kopel, das Schlammbad, grezna melina, die Schlammbank, Cig. (T.).
  61. grezetína, f. = grezi, der Moorgrund, Dol., Svet. (Rok.).
  62. grezíłən, -łna, adj. Senk-: grezı̑łna vrv, die Lothleine, Cig.
  63. grezílọ, n. das Senkblei, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- C.
  64. grezína, f. der Morast, Jan.
  65. grezíti, -ím, vb. impf. 1) senken, C.; — 2) einsinken, Jan.
  66. grę̑znat, adj. sumpfig, Jan.
  67. grezníca, f. die Senkgrube, Erj. (Min.); greznice in podzemeljski jarki — so slabo osnovani, Zv.
  68. grę́zniti, grę̑znem, vb. impf. einsinken, C.
  69. gréznọ, n. = brezdno, der Abgrund, Dict., Jan., Trst. (Let.).
  70. grę́zovica, f. das Teichried, die Schlammbinse (heleocharis), Medv. (Rok.).
  71. grezovína, f. schlammiger Boden, der Schlickboden, Cig., Jan.
  72. grezúlja, f. die Moorsimse (Scheuchzeria), Medv. (Rok.).
  73. grgánija, f. neka vinska trta, Vrtov.- C., Nov., Ip., GBrda- Erj. (Torb.).
  74. gŕgavəc, -vca, m. 1) die Gurgel, Rez.- C.; — 2) der Adamsapfel, C.
  75. grgljáti, -ȃm, vb. impf. sprudeln: voda izpod skale grglja, Z.
  76. grgoljáti, -ȃm, vb. impf. girren, V.-Cig.; golobje so grgoljali, SlN.
  77. grgòt, -góta, m. das Gurgeln, das Röcheln, Cig., Jan.
  78. grgȏtnica, f. das Gurgelwasser, Cig.
  79. grgrȃnje, n. 1) das Gurgeln, das Röcheln; — 2) das Gurgelwasser.
  80. grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.
  81. grgȗtəc, -tca, m. die Luftröhre, Guts., Jarn.
  82. grı̑b, m. = gribanj, SlGor.- C.
  83. gribánja, f. der Herrenpilz (boletus edulis), SlGor.- C., Poh.- C.; — prim. glibanja.
  84. gríč, m. 1) der Hügel; — 2) ein steiniger Ort, C.; die Schutthalde, Modreja- Erj. (Torb.); peščeni plazi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — tudi: grìč, gríča.
  85. gríča, f. "bodljivo kostanjevo oplodje", Trnovo, Ben.- Erj. (Torb.).
  86. gríčək, -čka, m. dem. grič; 1) das Hügelchen; — 2) grički, die Rauhigkeiten, Cig.
  87. gričeváti, -ȗjem, vb. impf. den Laut "griču" hören lassen: ščinkovec gričuje, SlN.
  88. gríčevje, n. das Alpenröschen (rhododendron hirsutum), Stranje ( Gor.)- Nov.
  89. gríču, interj. posnemanje glasu ščinkavčevega, Cig.
  90. grīf, m. bajeslovno bitje, der Greif, C.
  91. grı̑gič, m. 1) = grigec; — 2) die Schelle, Rez.- C.
  92. grìl, gríla, m. der Schwabenkäfer (blatta orientalis), Št.; — die Feldgrille, Cig., Ljub.; — iz nem.
  93. grı̑lec, -lca, m. dem. gril; — der Hirngrillvogel, die Hirngrille (fringilla serinus), Frey. (F.), Erj.- C.; — iz nem.
  94. grı̑mati, -am, vb. impf. poltern, krachen, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. grmeti.
  95. grı̑nəc, -nca, m. = blask, Frey. (F.).
  96. grínja, f. die Milbe, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — hs.
  97. grı̑nt, m. das Kreuzkraut: masleni g., das gemeine Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (B.), Nov., Vrt.
  98. grínta, f. 1) der Grind, die Räude; pl. grinte, die Räude (als Ausschlagskrankheit), die Krätze; — 2) die Flachsseide (cuscuta epilinum), SlGor.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  99. gríntav, adj. grindig, räudig, BlKr.; milostljiva mati grintavo deco češe, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  100. gríntavəc, -vca, m. 1) der Grindige, der Räudige, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) das Grindkraut (scabiosa arvensis), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (R.); vrtni g. (scabiosa atropurpurea), C.; — tudi: der Mauerpfeffer (sedum sexangulare), Josch; — 3) der Dolomit, Frey. (Rok.), Erj. (Min.).

   38.039 38.139 38.239 38.339 38.439 38.539 38.639 38.739 38.839 38.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA