Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (38.401-38.500)

  1. gramātičən, -čna, adj. slovničen, grammatisch.
  2. gramātik, m. slovničar, der Grammatiker, Jan., nk.
  3. gramātika, f. slovnica, die Grammatik.
  4. gramòz, -ǫ́za, m. der Schotter, Jan., Levst. (Nauk); grámoz, BlKr.- Levst. (Rok.).
  5. grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.- C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.
  6. grámpav, adj. 1) = grampast 1), Z.; — 2) = grampast 2), Levst. (M.).
  7. grámzelišče, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ("gramzelše"), Gor.- Levst. (Zb. sp.); — prim. kor.-nem. grante, die Preiselbeere.
  8. grān, m. stara lekarniška utež: der Gran; zlatniški gran, der Ducatengran, Cel. (Ar.).
  9. 1. grȃna, f. 1) der Zweig, kajk.- Valj. (Rad), Cig., Jan., Mik., nk.; — pren. jugoslovanske grane Slovanov, SlN.; — 2) ein Unkraut, C.; die Quecke (triticum repens), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); — tudi: die Moorhirse (sorghum halepense), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  10. 2. grána, f. g. obročev na sodu, eine Reihe von Fassreifen, vzhŠt.- C.; — = rešta ( n. pr. kostanjev), BlKr.- DSv.
  11. granāt, m. der Granatstein, Cig., Jan., Cig. (T.).
  12. granatoīd, m. rombasti dvanajsterec, das Granatoid, Cig. (T.).
  13. granẹ́ti, -ím, vb. impf. leuchten: solnce grani, Mik. (V. Gr. I. 321.); luč skozi špranje grani, Mik. (Et.).
  14. gránezəlj, -zlja, m. 1) das Wiesel, SlGor.- C.; (izrekajo tudi: "grájnežəlj", SlGor.); — 2) der Bart vom Ohr bis zum Mund, Fr.- C.; — prim. granoselj.
  15. grángošje, n. das Grenzgebüsch, Valj. (Rad).
  16. grȃnica, f. die Landes-, Reichsgrenze, Mur., Cig., Jan., Mik.
  17. grȃničar, -rja, m. der Bewohner der einstigen Militärgrenze, der Grenzer, der Grenzsoldat, Mur., Cig., Jan., nk.
  18. granīt, m. zrnast, trd kamen: der Granit.
  19. granītən, -tna, adj. granitisch, Granit-, Cig., Jan.; granitna skala, Cig.
  20. gráno, -nesa, n. der Vers, Šol., C., Zora; — stsl.
  21. grȃntati, -am, vb. impf. fressen: krava granta sadje, Krn- Erj. (Torb.).
  22. 1. grápa, f. vom Regen hohl ausgewaschener Weg, der Waldstromgraben, die Bergschlucht, Cig., C., Nov., Jes.; — der Abzugsgraben, Cig., Jan., C.; grapa na njivi, Vrtov.- C.
  23. grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.- C.; — prim. grampav.
  24. grápica, f. dem. grapa; das Grübchen, M.
  25. grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).
  26. graščák, m. der Schlossherr, der Gutsbesitzer.
  27. graščákinja, f. die Schlossfrau, die Gutsbesitzerin.
  28. graščína, f. die Gutsherrschaft; državna g., die Domäne, DZ.
  29. graščı̑nar, -rja, m. der Gutsbesitzer, Cig.
  30. grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.
  31. gráševəc, -vca, m. der Erbsenstein, Erj. (Min.).
  32. graševína, f. neka vinska trta: der Riesling, Hal.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  33. grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke ( v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke ( v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke ( v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.
  34. grȃšičnica, f. das Wickenstroh, Cig.
  35. grȃšičnjak, m. das Wickenbrot, Cig.
  36. grȃšnat, adj. erbsenartig, Hal.- C.
  37. grȃšnica, f. das Erbsenstroh, ( das Fisolenstroh, SlGor.- C.); — prim. grah.
  38. grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.
  39. gratulácija, f. čestitanje, die Gratulation.
  40. gratúne, f. pl. der Wagenkorb (für Mist u. dgl.), Z., Blc.-C.; (gretune), gnojni koš, iz bek spleten, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. grada, geflochtener Fischbehälter, lat. crates, Flechtwerk, Mik. (Et.).
  41. gravitácija, f. die Gravitation, Cig. (T.); — prim. težnost.
  42. 1. gȓb, m. = grba, Dalm., Jap.- C., Mur., Jan., Mik.; — devetih grbov trava; gemeiner Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Josch.
  43. 2. gȓb, m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.
  44. gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken ( zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.- Erj. (Torb.).
  45. grbáča, f. 1) die Höckerraupe, Cig.; — 2) ein runzeliges Weib, Mur., Mik.
  46. grbánčiti, -ȃnčim, vb. impf. runzeln; čelo g.; g. se, runzelig werden; einschrumpfen.
  47. grbavína, f. die Unebenheit, die Erhöhung, V.-Cig.; grbavine na cestišči zravnati, Levst. (Cest.); grbavine ptičjih možganov, Let.
  48. grbȃvščiti, -im, vb. impf. hässliche Falten bilden, sich sacken (o ohlapni obleki), Cig.
  49. gȓbəc, -bca, m. 1) der Höckerige, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) = grbuljec, Z.- Cig.; — 3) labod g., der Höckerschwan, Erj. (Ž.).
  50. gȓbež, m. 1) = grbec 1), C.; — 2) die Moorschnepfe (scolopax gallinula), Erj.- C.
  51. gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
  52. gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.- C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.- C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
  53. grbokázən, -zna, adj. grbokazno pismo, der Wappenbrief, Cig.
  54. grbokrížən, -žna, adj. buckelig, SlN.- C.
  55. grborẹ̑zəc, -zca, m. der Wappenschneider, Jan.
  56. grbováča, f. die Runzelige: vrba grbovača, Danj. (Posv. p.).
  57. gŕbovən, -vna, adj. Wappen-, Cig., Jan., Cig. (T.); grbovni ščit, das Wappenschild, DZ.
  58. gŕbovnik, m. das Wappenbuch, Jan. (H.).
  59. grbȗljəc, -ljca, m. der Buckelochs, der Zebu, Z.- Cig., Erj.- C.
  60. grbȗnta, f. ein Schlag auf den Rücken, Štrek.
  61. grbúše, f. pl., SlGor., pogl. breguše.
  62. gŕča, f. 1) der Knoten im Holze, der Knorren; — grče na prstih, die Gelenkknochen, Dict.; g. na niti, der Knoten am Faden, C.; — pren. stara grča, trden, star človek, ein altes Haus, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Knotengeschwulst, die Beule, Mur., Cig., Jan., Boh.- M., C.; Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih, Dalm.; — grče v grlu, die Halsbräune, Z.; — 3) das Euter (= vime), Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) der Klumpen, Fr.- C.; der Brocken: g. mesa, Rez.- C.; — 5) ein Krug mit engem Halse, Guts., Jarn., C.; — 6) = grčasta tabačna pipa: grgranje neosnažene grče, Jurč.; — 7) der essbare Lerchenschwamm, V.-Cig.
  63. grčánək, -nka, m. das Halszäpfchen, Mur.; — prim. grčanjek.
  64. gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo- Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.- C.
  65. gŕčav, adj. knorrig, knotig; g. les; — pren. roh, ungebildet, M.; g. značaj, SlN.- C.
  66. grčavína, f. knorriges Holz, Blc.-C.
  67. gŕčavka, f. der Knotenstock, Jan., LjZv.
  68. grčı̑n, m. mürrische Person, Cig.
  69. gŕčiti, -im, vb. impf. würgen, Guts., Mur.; — prim. grk-ati.
  70. gȓčnica, f. das Astloch im Baume, Cig.
  71. gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.- Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.
  72. grdȃvš, f. abscheuliches Wesen ( n. pr. golazen, mrhovina), C.; tudi o človeku, C.; grdavš lakotna! Jurč.; (grdavš, m., Cig.).
  73. gȓdba, f. die Schmähung, der Schimpf, Fr.- C.
  74. gŕdən, -dna, adj. abscheulich, vzhŠt.- C.
  75. gȓdež, m. 1) der Abscheuliche (im moralischen Sinne); Jezusa so ti grdeži moriti hoteli, Ravn.; — 2) das Ungeziefer, Hal.- C.; — 3) der Makel, Cig., C.
  76. grdı̑ja, f. die Abscheulichkeit, ogr.- C.
  77. grdíłən, -łna, adj. entstellend, nk.; beschimpfend, lästerlich, Cig., Jan.; g. pomen, DSv.
  78. grdı̑n, m. der Abscheuliche; Mrežo si, pajek, grdin, nedolžnim mušicam nastavil, Zv.
  79. grdína, f. 1) die Abscheulichkeit, Valj. (Rad); — 2) ein abscheuliches Wesen: der Schurke, Valj. (Rad); das Gespenst, Rez.- C.; der Drache, Rez.- Baud.
  80. grdı̑nka, f. abscheuliches Weib, Cig., M.
  81. grdíti, * -ím, vb. impf. 1) hässlich machen, entstellen, Cig., Jan.; — 2) lästern, beschimpfen, verleumden, Cig.; tadeln, Blc.-C.; — g. se, zanken, M., Tolm.- Štrek. (Let.); jaz bi mu že pokazal, pa se nečem ž njim grditi, Gor.; — 3) g. se, anekeln: grdi se mi kaj, vzhŠt.- C.; svet se mi grdi, M.; — 4) g. se, zürnen, Cig.; — 5) g. se, prahlen, Kast.- C.; levinji se lisica grdi, Vod. (Izb. sp.).
  82. grdı̑vəc, -vca, m. der Lästerer, der Beschimpfer, Cig.; der Anschwärzer, Valj. (Rad).
  83. grdı̑vka, f. die Lästrerin, Cig.
  84. gȓdnja, f. die Beschimpfung: grdnja tvoja ga ne žali, Levst. (Zb. sp.).
  85. grdóba, f. 1) die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; veča grdoba se pač ne da misliti, Burg.; — 2) der Gegenstand des Abscheues: das Scheusal, der Greuel; ti grdoba! du Abscheulicher! du abscheuliches Ding! V grdobe strela trešči naj ognjena! Preš.
  86. grdóbəc, -bca, m. der Abscheuliche, Cig., jvzhŠt.
  87. grdóbən, -bna, adj. garstig, abscheulich, Jan.; grdobne strasti, Cv.
  88. grdobíčiti, -ı̑čim, vb. impf. hässlich machen, entstellen, Dol.
  89. grdobı̑ja, f. die Abscheulichkeit.
  90. grdǫ̑ča, f. die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit, ogr.- C.
  91. grdoglèd, -glę́da, adj. unfreundlichen Blickes: g. in širokopleč velikan, Jurč.; — scheelsüchtig, Mur., Jan.
  92. grdoglę̑dəc, -dca, m. der Scheelsüchtige, Cig.
  93. grdoglę́dən, -dna, adj. scheelsüchtig, Cig., Jan.
  94. grdoglę̑dež, m. der Scheelsüchtige, Mik.
  95. grdoglę́diti, -glę̑dim, vb. impf. scheel ansehen: oko, katero svojega očeta grdogledi, Ravn.; vaščanje so me prej grdogledili in mi nagajali, LjZv.; grdogledili so ga zato, da je govoril z gospodi po slovensko, LjZv.
  96. grdoglę̑dnica, f. die Scheelsüchtige, Cig.
  97. grdóta, f. die Abscheulichkeit, M.; die Schmach, Cig., Kast.- C.; grdota in sramota, C.
  98. grdúh, m. abscheulicher Mensch, Ravn.- C., ogr.- M., Mik.
  99. grdúha, f. abscheuliches Weib, vzhŠt.- C.
  100. grdȗn, m. abscheulicher Mensch, Cig., ogr.- M.

   37.901 38.001 38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA