Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (38.339-38.438)

  1. 1. grȃd, grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.- C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.- C.
  2. 2. gràd, gráda, m. = toča, Meg.- Mik., Jan., C., Vrt.; — hs.
  3. gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
  4. gradȃšar, -rja, m. der Kardätschenmacher, (gred-) Cig.
  5. gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.
  6. grȃdba, f. 1) die Umzäunung, C.; — 2) der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Jan., Šol. ( češ.); — 3) der Bau, Cig., Jan., C.; ( hs.).
  7. grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Kras- Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).
  8. gradìč, -íča, m. dem. grad; das Schlösschen.
  9. gradı̑čək, -čka, m. dem. gradič; gradovi, gradiči in gradički, Slovan.
  10. gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
  11. gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
  12. gradı̑ščnica, f. die Palissade, V.-Cig., Notr.- M.
  13. gradı̑ščnik, m. der Schlossbauer, Cig.
  14. gradı̑telj, m. der Baumeister, Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  15. gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.- C., nk. ( hs.).
  16. gradı̑vọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.
  17. 1. gradník, m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.
  18. gradnják, m. = graden, Trst. (Let.).
  19. gradǫ́vən, -vna, adj. = gradski, M.; gradov(e)na vrata, ogr.- Mik.
  20. gradščína, f., Levst. (Nauk), pogl. graščina.
  21. grāfičən, -čna, adj. h grafiki spadajoč, graphisch, nk.
  22. grāfika, f. risarstvo in pisarstvo, pos. diplomatiško pisarstvo, die Graphik.
  23. grafīt, m. neka rudnina, s katero se lahko piše, der Graphit, Cig. (T.).
  24. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
  25. grȃhar, -rja, m. der Erbsenkäfer, Jan. (H.).
  26. grȃharica, f. = grahasto pišče, Polj.
  27. gráhišče, n. der Erbsenacker, Jan.; ( der Fisolenacker, Mur.); — prim. grah.
  28. grȃhlja, f. die Häringsmöwe (larus fuscus), Frey. (F.).
  29. gráholjica, f. poljska g., die Zaunwicke (vicia sepium), C.
  30. gráholjnat, adj. = grahast 2): graholjnata kokoš, jvzhŠt.
  31. gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.- C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.
  32. gráhora, f. = grahor, grašica, Cig., C.; koža je bila kakor z grahoro posuta, LjZv.
  33. gráhorčica, f. 1) dem. grahorka; — 2) = grahasta kokoš, BlKr., Z.
  34. gráhorica, f. 1) = grahora, Cig., Jan.; (vicia sativa), Josch; divja g., die Vogelwicke (vicia cracca), Josch; — 2) = grahasta kokoš, BlKr.
  35. gráhorišče, n. das Wickenfeld, Jan.
  36. gráhorka, f. 1) = grahor, grašica, Z.; — 2) grahasta kokoš, BlKr.
  37. gráhornica, f. das Wickenstroh, Cig., C.
  38. grahǫ̑t, m. = grahut, grober Sand, Blc.-C.
  39. gráhov, adj. Erbsen-; grahova juha.
  40. gráhovəc, -vca, m. 1) = grašica, Meg.; — 2) der Erbsenstein, Cig. (T.), C.
  41. gráhovica, f. das Erbsenstroh, Cig., Jan.
  42. grahovína, f. 1) das Erbsenstroh; — 2) = graševina, Cig.
  43. gráhovišče, n. der Erbsenacker, Cig., Jan.
  44. gráhovka, f. 1) die Erbsensuppe, Cig., Jan., Ravn. (Abc.); — 2) = grahor, grašica, Hal.- C.; poleg njega je stala in kimala kakor grahovka, Zora.
  45. gráhovnica, f. das Erbsenstroh, Cig.
  46. grahȗt, m. grobkörniger Sand, der Kies, Cig.
  47. 1. grája, f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.- Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.- C.
  48. 2. grája, f. der Tadel, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn., nk.; brez vse graje in vsega madeža, Burg.; die Schmähung, Jan.; der Schimpf, Cig.; z grajami obložen, beschimpft, C.
  49. grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.- C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.
  50. grájanje, n. das Tadeln.
  51. grájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; vsakega graja, pa mu gre iz zob mahoma v nedra, der Tadel fällt auf ihn selbst zurück, BlKr.- M.; ne hvalim ga, pa ga tudi ne grajam, C.; — schmähen, SlGradec- C.; g. se, zanken: babe se grajajo, C.; — 2) graja se mi kaj, ich habe Abscheu vor etwas, Cig., C., Notr.
  52. grájav, adj. tadelsüchtig, Jan.
  53. grajeník, m. 1) die Pferche, die Schafhürde, Cig.; — 2) ein eingezäunter Waldanflug, Fr.- C.
  54. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
  55. grájica, f. dem. graja; kleiner Tadel, SlGosp.- C.
  56. grajljìv, -íva, adj. vorwurfsvoll, Cig.
  57. gráka, f. neka ptica, Poh.- Trst. ( Nov.).
  58. grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.- Valj. (Rad), SlN.- C.
  59. grákniti, grȃknem, vb. pf. einen krächzenden Laut von sich geben, Z., Zora.
  60. graktáti, -tȃm, vb. impf. krächzende Laute von sich geben, Mur.
  61. grām, m. ednica nove utežne mere, das Gramm.
  62. gramáda, f. = grmada, Cig., Mik., Levst. (Zb. sp.).
  63. gramātičən, -čna, adj. slovničen, grammatisch.
  64. gramātik, m. slovničar, der Grammatiker, Jan., nk.
  65. gramātika, f. slovnica, die Grammatik.
  66. gramòz, -ǫ́za, m. der Schotter, Jan., Levst. (Nauk); grámoz, BlKr.- Levst. (Rok.).
  67. grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.- C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.
  68. grámpav, adj. 1) = grampast 1), Z.; — 2) = grampast 2), Levst. (M.).
  69. grámzelišče, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ("gramzelše"), Gor.- Levst. (Zb. sp.); — prim. kor.-nem. grante, die Preiselbeere.
  70. grān, m. stara lekarniška utež: der Gran; zlatniški gran, der Ducatengran, Cel. (Ar.).
  71. 1. grȃna, f. 1) der Zweig, kajk.- Valj. (Rad), Cig., Jan., Mik., nk.; — pren. jugoslovanske grane Slovanov, SlN.; — 2) ein Unkraut, C.; die Quecke (triticum repens), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); — tudi: die Moorhirse (sorghum halepense), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  72. 2. grána, f. g. obročev na sodu, eine Reihe von Fassreifen, vzhŠt.- C.; — = rešta ( n. pr. kostanjev), BlKr.- DSv.
  73. granāt, m. der Granatstein, Cig., Jan., Cig. (T.).
  74. granatoīd, m. rombasti dvanajsterec, das Granatoid, Cig. (T.).
  75. granẹ́ti, -ím, vb. impf. leuchten: solnce grani, Mik. (V. Gr. I. 321.); luč skozi špranje grani, Mik. (Et.).
  76. gránezəlj, -zlja, m. 1) das Wiesel, SlGor.- C.; (izrekajo tudi: "grájnežəlj", SlGor.); — 2) der Bart vom Ohr bis zum Mund, Fr.- C.; — prim. granoselj.
  77. grángošje, n. das Grenzgebüsch, Valj. (Rad).
  78. grȃnica, f. die Landes-, Reichsgrenze, Mur., Cig., Jan., Mik.
  79. grȃničar, -rja, m. der Bewohner der einstigen Militärgrenze, der Grenzer, der Grenzsoldat, Mur., Cig., Jan., nk.
  80. granīt, m. zrnast, trd kamen: der Granit.
  81. granītən, -tna, adj. granitisch, Granit-, Cig., Jan.; granitna skala, Cig.
  82. gráno, -nesa, n. der Vers, Šol., C., Zora; — stsl.
  83. grȃntati, -am, vb. impf. fressen: krava granta sadje, Krn- Erj. (Torb.).
  84. 1. grápa, f. vom Regen hohl ausgewaschener Weg, der Waldstromgraben, die Bergschlucht, Cig., C., Nov., Jes.; — der Abzugsgraben, Cig., Jan., C.; grapa na njivi, Vrtov.- C.
  85. grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.- C.; — prim. grampav.
  86. grápica, f. dem. grapa; das Grübchen, M.
  87. grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).
  88. graščák, m. der Schlossherr, der Gutsbesitzer.
  89. graščákinja, f. die Schlossfrau, die Gutsbesitzerin.
  90. graščína, f. die Gutsherrschaft; državna g., die Domäne, DZ.
  91. graščı̑nar, -rja, m. der Gutsbesitzer, Cig.
  92. grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.
  93. gráševəc, -vca, m. der Erbsenstein, Erj. (Min.).
  94. graševína, f. neka vinska trta: der Riesling, Hal.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  95. grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke ( v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke ( v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke ( v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.
  96. grȃšičnica, f. das Wickenstroh, Cig.
  97. grȃšičnjak, m. das Wickenbrot, Cig.
  98. grȃšnat, adj. erbsenartig, Hal.- C.
  99. grȃšnica, f. das Erbsenstroh, ( das Fisolenstroh, SlGor.- C.); — prim. grah.
  100. grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.

   37.839 37.939 38.039 38.139 38.239 38.339 38.439 38.539 38.639 38.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA