Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (38.301-38.400)

  1. gozdíti, -ím, vb. impf. verkeilen, V.-Cig., C.; — (wie einen Keil) hineinzwängen: mali stavek g. v velicega, Levst. (Zb. sp.); — bedrängen, Jan.
  2. gozdnár, -rja, m. der Förster.
  3. gozdnaríca, f. die Försterin, Jan.
  4. gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.
  5. gozdnína, f. die Abgabe vom Walde, die Forstgebür, Cig., Jan., Blc.-C.
  6. gozdomę̑rəc, -rca, m. der Waldmesser, Cig.
  7. gozdorę̑ja, f. die Waldzucht, Cig., C., Bes.
  8. gozdǫ́vən, -vna, adj. Forst-: gozdovna statistika, die Forststatistik, Cig. (T.); gozdovno upravstvo, die Forstverwaltung, DZ.
  9. gozdovìd, -vída, m. die Forstkarte, Cig., Nov.
  10. gozdoznȃnəc, -nca, m. der Forstkundige, Cig.
  11. gǫ́zəc, -zca, m. das Frauenunterkleid, Podkrnci, Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  12. gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
  13. gǫ̑ž, -ı̑, f. 1) der Riemen, der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet; — 2) der Jochriemen, die Jochwiede, die die Deichsel an dem Joche festhält, Cig., Jan., M., Met., Štrek., Št.; (gož, m. Tolm.- Erj. [Torb.]); — das Pflugband, das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet, Z.
  14. 1. gǫ́ža, f. = gož, f. 1), 2), Jan.; z gožo je cepec privezan, Gor.; — brez gože zapreči vole, Levst. (Zb. sp.).
  15. gožíca, f. = gožva 1), vzhŠt.- C.; gǫ́žica: Tudi gožic mi nasuči, Danj. (Posv. p.).
  16. gožník, m. die Kerbe am Stiele des Dreschflegels, an welche der Flegel gebunden wird, Cig.
  17. gožnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, unverständlich reden, C.; prim. gognjati.
  18. gožnjetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = na nos govoriti, C.; prim. gognjati.
  19. gǫ̑žva, f. 1) die Wiede, ein Band aus gedrehten Ruthen, Cig., Mik.; — 2) die Gelenkkapsel, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  20. grȃb, m. = graber, gaber, Jan. (H.), Levst. (Rok.).
  21. grȃbək, -bka, m. kolikor se ( n. pr. sena) enkrat z grabljami pograbi, Nov.- C.
  22. grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.- C.
  23. grabežljìv, -íva, adj. raubsüchtig, Jan., C.
  24. grabežljı̑vəc, -vca, m. der Raubsüchtige: der Plünderer, Jan.
  25. grȃbežnica, f. 1) noge grabežnice, die Greiffüße, Cig. (T.); — 2) die Raubfliege (asilida), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
  26. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
  27. grabı̑vəc, -vca, m. 1) der Raffer, Valj. (Rad); — der Plünderer, Cig.; — 2) rusokrili g., der Raubkäfer (staphylinus erythropterus), Erj. (Ž.).
  28. grabljáč, m. der Recher, der Harker, Mur., Cig.; Za nas grabljače So pripravljene pogače, Danj.- Valj. (Rad).
  29. grabljȃnje, n. das Rechen, Mur.
  30. grabljár, -rja, m. der Rechenmacher, Slom.- C., nk.
  31. gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami ( Notr.), po grabljah ( Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče- Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.
  32. grábljenəc, -nca, m. ein großer Rechen mit sieben Zähnen, der beim Dreschen verwendet wird, V.-Cig.
  33. grábljenje, n. 1) das Raffen; — das gierige Zusammenscharren; — 2) das Rechen.
  34. grabljíca, f. 1) die Recherin, Cig., DSv.; — 2) grábljice, pl., dem. grablje, a) kleiner Rechen; — b) der Weberrechen, der Scheidekamm, V.-Cig.; — c) der Kleiderrechen, ogr.- C.
  35. grabljı̑nje, n. Zusammengerechtes: z. B. Heu, Hal.- C.
  36. grábljišče, n. 1) der Rechenstiel; tudi: grabljíšče; — 2) die Scabiose (scabiosa sp.), Kras- Erj. (Torb.).
  37. grabljìv, -íva, adj. raubgierig, räuberisch, Cig., C.; grabljiva žival, das Raubthier, Vrt.
  38. grabúlja, f. = grabežnica, das Raubbein (der Insecten), Z.
  39. 1. grȃd, grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.- C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.- C.
  40. 2. gràd, gráda, m. = toča, Meg.- Mik., Jan., C., Vrt.; — hs.
  41. gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
  42. gradȃšar, -rja, m. der Kardätschenmacher, (gred-) Cig.
  43. gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.
  44. grȃdba, f. 1) die Umzäunung, C.; — 2) der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Jan., Šol. ( češ.); — 3) der Bau, Cig., Jan., C.; ( hs.).
  45. grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Kras- Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).
  46. gradìč, -íča, m. dem. grad; das Schlösschen.
  47. gradı̑čək, -čka, m. dem. gradič; gradovi, gradiči in gradički, Slovan.
  48. gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
  49. gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
  50. gradı̑ščnica, f. die Palissade, V.-Cig., Notr.- M.
  51. gradı̑ščnik, m. der Schlossbauer, Cig.
  52. gradı̑telj, m. der Baumeister, Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  53. gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.- C., nk. ( hs.).
  54. gradı̑vọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.
  55. 1. gradník, m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.
  56. gradnják, m. = graden, Trst. (Let.).
  57. gradǫ́vən, -vna, adj. = gradski, M.; gradov(e)na vrata, ogr.- Mik.
  58. gradščína, f., Levst. (Nauk), pogl. graščina.
  59. grāfičən, -čna, adj. h grafiki spadajoč, graphisch, nk.
  60. grāfika, f. risarstvo in pisarstvo, pos. diplomatiško pisarstvo, die Graphik.
  61. grafīt, m. neka rudnina, s katero se lahko piše, der Graphit, Cig. (T.).
  62. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
  63. grȃhar, -rja, m. der Erbsenkäfer, Jan. (H.).
  64. grȃharica, f. = grahasto pišče, Polj.
  65. gráhišče, n. der Erbsenacker, Jan.; ( der Fisolenacker, Mur.); — prim. grah.
  66. grȃhlja, f. die Häringsmöwe (larus fuscus), Frey. (F.).
  67. gráholjica, f. poljska g., die Zaunwicke (vicia sepium), C.
  68. gráholjnat, adj. = grahast 2): graholjnata kokoš, jvzhŠt.
  69. gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.- C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.
  70. gráhora, f. = grahor, grašica, Cig., C.; koža je bila kakor z grahoro posuta, LjZv.
  71. gráhorčica, f. 1) dem. grahorka; — 2) = grahasta kokoš, BlKr., Z.
  72. gráhorica, f. 1) = grahora, Cig., Jan.; (vicia sativa), Josch; divja g., die Vogelwicke (vicia cracca), Josch; — 2) = grahasta kokoš, BlKr.
  73. gráhorišče, n. das Wickenfeld, Jan.
  74. gráhorka, f. 1) = grahor, grašica, Z.; — 2) grahasta kokoš, BlKr.
  75. gráhornica, f. das Wickenstroh, Cig., C.
  76. grahǫ̑t, m. = grahut, grober Sand, Blc.-C.
  77. gráhov, adj. Erbsen-; grahova juha.
  78. gráhovəc, -vca, m. 1) = grašica, Meg.; — 2) der Erbsenstein, Cig. (T.), C.
  79. gráhovica, f. das Erbsenstroh, Cig., Jan.
  80. grahovína, f. 1) das Erbsenstroh; — 2) = graševina, Cig.
  81. gráhovišče, n. der Erbsenacker, Cig., Jan.
  82. gráhovka, f. 1) die Erbsensuppe, Cig., Jan., Ravn. (Abc.); — 2) = grahor, grašica, Hal.- C.; poleg njega je stala in kimala kakor grahovka, Zora.
  83. gráhovnica, f. das Erbsenstroh, Cig.
  84. grahȗt, m. grobkörniger Sand, der Kies, Cig.
  85. 1. grája, f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.- Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.- C.
  86. 2. grája, f. der Tadel, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn., nk.; brez vse graje in vsega madeža, Burg.; die Schmähung, Jan.; der Schimpf, Cig.; z grajami obložen, beschimpft, C.
  87. grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.- C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.
  88. grájanje, n. das Tadeln.
  89. grájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; vsakega graja, pa mu gre iz zob mahoma v nedra, der Tadel fällt auf ihn selbst zurück, BlKr.- M.; ne hvalim ga, pa ga tudi ne grajam, C.; — schmähen, SlGradec- C.; g. se, zanken: babe se grajajo, C.; — 2) graja se mi kaj, ich habe Abscheu vor etwas, Cig., C., Notr.
  90. grájav, adj. tadelsüchtig, Jan.
  91. grajeník, m. 1) die Pferche, die Schafhürde, Cig.; — 2) ein eingezäunter Waldanflug, Fr.- C.
  92. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
  93. grájica, f. dem. graja; kleiner Tadel, SlGosp.- C.
  94. grajljìv, -íva, adj. vorwurfsvoll, Cig.
  95. gráka, f. neka ptica, Poh.- Trst. ( Nov.).
  96. grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.- Valj. (Rad), SlN.- C.
  97. grákniti, grȃknem, vb. pf. einen krächzenden Laut von sich geben, Z., Zora.
  98. graktáti, -tȃm, vb. impf. krächzende Laute von sich geben, Mur.
  99. grām, m. ednica nove utežne mere, das Gramm.
  100. gramáda, f. = grmada, Cig., Mik., Levst. (Zb. sp.).

   37.801 37.901 38.001 38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA