Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (38.239-38.338)

  1. 1. goščína, f. das Gastmahl, C.
  2. 2. goščína, f. = gostina, Valj. (Rad).
  3. gǫ̑ščnat, adj. gestrüppig, dicht verwachsen, C.
  4. goštȃra, f. = steklenica, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. gostara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  5. gǫ́ta, f. die Fistel, Z.; rana na nogi, iz katere zmerom teče, C.; — prim. it. gotta, Gicht. (?)
  6. gǫ́tav, adj. = gotast, Z.; gotave noge, offene Füße, Vrtov.- Cig.
  7. gǫ́tica, f., nam. botrica, Slom.- C.; prim. goter.
  8. gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.- C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
  9. gotǫ̑vəc, -vca, m. 1) bares Geld: samo gotovca ima toliko, BlKr.; — 2) = porok, der Gutsteher, C.
  10. gotovína, f. 1) bares Geld; v gotovini plačati, bar bezahlen; — 2) der Vorrath an verfertigten Gegenständen, Fr.- C.; — 3) das Mehl, Kast., BlKr.; (gotǫ́vina, BlKr.).
  11. gotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. 1) zurichten, Cig.; — 2) sicherstellen, Jan.
  12. gotǫ̑vka, f. die Barschaft, der Barvorrath, ogr.- C.
  13. govę̑d, f. coll. das Rindvieh; vsa goved, Npes.- Cig.; kadar se tuja goved žene skozi selišče, naj domača bode zaprta, Levst. (Nauk).
  14. govę́de, -eta, n. ein Stück junges Rindvieh, C., Valj. (Rad).
  15. govę́dən, -dna, adj. = govedast, Gor.; ungeschickt, Z.
  16. govę̑dina, f. 1) das Rindfleisch; — 2) = goved, Cig., Jan., M.; drobnica in g., Ravn.
  17. govę́dọ, n. 1) das Rind (ein Stück Rindvieh); troje goved, drei Stück Rindvieh, C.; pl. goveda, das Rindvieh; goveda za pleme, za rejo, das Zuchtrind, Cig.; — tudi psovka: ti si pravo govedo! Savinska dol.
  18. govę́jak, m. der Rindviehmist, Cig., C.
  19. govę́ji, adj. vom Rind, Rind-; goveje meso, goveja živina.
  20. govę́jščak, m. der Rindviehmist, ogr.- C.
  21. gǫ́vna, f. 1) = govno, Rib.- Mik.; — 2) pl. govne, ovčji pašnik, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  22. govnáč, m. der Rosskäfer (geotrupes stercorarius), Erj. (Ž.), Kras- Erj. (Torb.).
  23. govnȃčka, f. die Raubmöve (lestris), Cig., Frey. (F.).
  24. govnják, m. der Mistkarren, Cig.
  25. govnjáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden, ( nam. gognjati), Št.; jeclja in govnja, sam ne ve kaj, SlN.
  26. 1. gǫ́vnọ, n. 1) der Darmkoth, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Trub., Dalm., ogr.- Mik., Dol., BlKr.; — 2) vražje g., der Teufelsdreck (asa foetida), Tuš. (B.).
  27. 2. gǫ́vnọ, n. prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — nam. gumno.
  28. góvọ, n., nam. govedo, Kras.
  29. gọ̑vor, m. die Rede, das Gespräch; g. nastaviti o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; g. se plete na vse kite, das Gespräch spinnt sich nach allen Seiten, Jan.; — die Rede, der Vortrag; g. imeti, eine Rede halten; naučen g., memorierte Rede, govor z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); nagrobni govor, die Grabrede, Jan., nk.; = pogrebni g., Cig.
  30. govoráč, m. der Redselige, Vrt.
  31. govorčı̑n, m. der Sprecher, Dict.; der Sprecher bei Hochzeiten, Z., C.; — der Advocat, Dict., Cig.
  32. govórəc, -rca, m. der Sprecher, der Redner, Mur., Jan.; dober g., Gor.; najboljši g., Levst. (Zb. sp.).
  33. gọ̑vorən, -rna, adj. 1) zur Sprache, Rede gehörig, Jan.; govorni razpol, der Redetheil, Jan.; govorni organ, Zora; — 2) govǫ́rən, beredsam, Cig.
  34. govorẹ́vati, -am, vb. impf. zu sprechen pflegen, Dol.
  35. govoríca, f. 1) das Gerede, das Gerücht; g. je, es geht das Gerücht; g. se je raznesla po vsem mestu, das Gerücht durchlief die ganze Stadt, Cig.; po deželi je šla govorica, LjZv.; — 2) die Rede: Marsikdaj se govorica ti zmeša, Preš.; — das Gespräch, die Unterhaltung, Cig., Jan.; ne poide mu tako naglo g., Jurč.; — 3) die Sprechweise: die Mundart, C.; domača g., heimatliche Klänge, C.
  36. govoríčenje, n. das Schwatzen, das Gefasel.
  37. govoríčiti, -ı̑čim, vb. impf. faseln, schwatzen, Jan., C., Gor.- Levst. (M.), BlKr.
  38. govorı̑čje, n. die Phrase(n) ( zaničlj.): poulično govoričje, Vrt.
  39. govoríłən, -łna, adj. zum Sprechen gehörig: govorı̑łni organ, das Sprachorgan, Zora.
  40. govorı̑łnica, f. 1) der Sprechsaal, Cig., Jan.; — 2) die Rednerbühne, Cig., Jan.
  41. govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).
  42. govoríšče, n. die Rednerbühne, M.; božje govorišče pak je v sredi templa naredil, Jap. (Sv. p.).
  43. govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid- Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.
  44. govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega ( nam. o tem), Ravn.
  45. govorljìv, -íva, adj. redselig, gesprächig, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Zora.
  46. govorljı̑vəc, -vca, m. redseliger Mensch, kajk.- Valj. (Rad).
  47. govǫ́rnica, f. 1) die Rednerin, Cig., Jan.; — 2) = die Rednerbühne, V.-Cig.; pošiljal je enakomisleče na govornico, Zv.; — 3) = govorilnica 1), C.; tudi: govorníca.
  48. govǫ́rnik, m. der Redner; — der Wortführer, Cig., Jan.; (govorník, Levst. [Nauk]).
  49. govǫ́rniški, adj. rednerisch, Cig. (T.), nk.; tudi: govornı̑ški.
  50. govǫ́rništvọ, n. die Redekunst, die Rhetorik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; tudi: govornı̑štvọ.
  51. govorúlja, f. die Sprechmaschine, h. t.- Cig. (T.).
  52. govorȗn, m. der Maulmacher, der Phrasenmacher, Cig., Let.; der Großsprecher, Cig.
  53. govorúš, m. der Plauderer, Jan. (H.); — hs.
  54. govorúša, f. die Plaudertasche, BlKr.; — hs.
  55. gǫ́za, f. der Hinterbacken, Mik.; — der Hintere, Levst. (Zb. sp.); — prim. 2. guza.
  56. gǫ́zati, -am, vb. impf. ohne Appetit essen, C.; — prim. gozniti in guzati.
  57. gòzd, gózda, m. der Wald, der Hochwald, der Forst; črni g., der Harzwald, der Nadelholzwald, Cig., Jan.; g. zarediti kje, einen Wald anlegen, Cig.
  58. gozdár, -rja, m. der Förster, Nov.- C., Erj. (Izb. sp.); — der Waldhüter, Guts.
  59. gozdárjenje, n. die Forstwirtschaft, Jan., Cig. (T.); gozdarjenja se učiti, SlN.
  60. gózdən, -dna, adj. zum Wald, Forst gehörig; gȏzdni čuvaj, der Waldhüter; gozdni red, die Forstordnung.
  61. gozdìč, -íča, m. dem. gozd, das Wäldchen, Cig.
  62. gozdíšče, n. die Waldstelle, C.; der Waldbestand, Blc.-C.
  63. gozdíti, -ím, vb. impf. verkeilen, V.-Cig., C.; — (wie einen Keil) hineinzwängen: mali stavek g. v velicega, Levst. (Zb. sp.); — bedrängen, Jan.
  64. gozdnár, -rja, m. der Förster.
  65. gozdnaríca, f. die Försterin, Jan.
  66. gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.
  67. gozdnína, f. die Abgabe vom Walde, die Forstgebür, Cig., Jan., Blc.-C.
  68. gozdomę̑rəc, -rca, m. der Waldmesser, Cig.
  69. gozdorę̑ja, f. die Waldzucht, Cig., C., Bes.
  70. gozdǫ́vən, -vna, adj. Forst-: gozdovna statistika, die Forststatistik, Cig. (T.); gozdovno upravstvo, die Forstverwaltung, DZ.
  71. gozdovìd, -vída, m. die Forstkarte, Cig., Nov.
  72. gozdoznȃnəc, -nca, m. der Forstkundige, Cig.
  73. gǫ́zəc, -zca, m. das Frauenunterkleid, Podkrnci, Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  74. gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
  75. gǫ̑ž, -ı̑, f. 1) der Riemen, der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet; — 2) der Jochriemen, die Jochwiede, die die Deichsel an dem Joche festhält, Cig., Jan., M., Met., Štrek., Št.; (gož, m. Tolm.- Erj. [Torb.]); — das Pflugband, das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet, Z.
  76. 1. gǫ́ža, f. = gož, f. 1), 2), Jan.; z gožo je cepec privezan, Gor.; — brez gože zapreči vole, Levst. (Zb. sp.).
  77. gožíca, f. = gožva 1), vzhŠt.- C.; gǫ́žica: Tudi gožic mi nasuči, Danj. (Posv. p.).
  78. gožník, m. die Kerbe am Stiele des Dreschflegels, an welche der Flegel gebunden wird, Cig.
  79. gožnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, unverständlich reden, C.; prim. gognjati.
  80. gožnjetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = na nos govoriti, C.; prim. gognjati.
  81. gǫ̑žva, f. 1) die Wiede, ein Band aus gedrehten Ruthen, Cig., Mik.; — 2) die Gelenkkapsel, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  82. grȃb, m. = graber, gaber, Jan. (H.), Levst. (Rok.).
  83. grȃbək, -bka, m. kolikor se ( n. pr. sena) enkrat z grabljami pograbi, Nov.- C.
  84. grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.- C.
  85. grabežljìv, -íva, adj. raubsüchtig, Jan., C.
  86. grabežljı̑vəc, -vca, m. der Raubsüchtige: der Plünderer, Jan.
  87. grȃbežnica, f. 1) noge grabežnice, die Greiffüße, Cig. (T.); — 2) die Raubfliege (asilida), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
  88. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
  89. grabı̑vəc, -vca, m. 1) der Raffer, Valj. (Rad); — der Plünderer, Cig.; — 2) rusokrili g., der Raubkäfer (staphylinus erythropterus), Erj. (Ž.).
  90. grabljáč, m. der Recher, der Harker, Mur., Cig.; Za nas grabljače So pripravljene pogače, Danj.- Valj. (Rad).
  91. grabljȃnje, n. das Rechen, Mur.
  92. grabljár, -rja, m. der Rechenmacher, Slom.- C., nk.
  93. gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami ( Notr.), po grabljah ( Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče- Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.
  94. grábljenəc, -nca, m. ein großer Rechen mit sieben Zähnen, der beim Dreschen verwendet wird, V.-Cig.
  95. grábljenje, n. 1) das Raffen; — das gierige Zusammenscharren; — 2) das Rechen.
  96. grabljíca, f. 1) die Recherin, Cig., DSv.; — 2) grábljice, pl., dem. grablje, a) kleiner Rechen; — b) der Weberrechen, der Scheidekamm, V.-Cig.; — c) der Kleiderrechen, ogr.- C.
  97. grabljı̑nje, n. Zusammengerechtes: z. B. Heu, Hal.- C.
  98. grábljišče, n. 1) der Rechenstiel; tudi: grabljíšče; — 2) die Scabiose (scabiosa sp.), Kras- Erj. (Torb.).
  99. grabljìv, -íva, adj. raubgierig, räuberisch, Cig., C.; grabljiva žival, das Raubthier, Vrt.
  100. grabúlja, f. = grabežnica, das Raubbein (der Insecten), Z.

   37.739 37.839 37.939 38.039 38.139 38.239 38.339 38.439 38.539 38.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA