Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (3.801-3.900)

  1. smagljìv, -íva, adj. gierig, voll Verlangen: otroci so smagljivi (sməgljivi), če zavistno in poželjivo gledajo druge, ki kaj boljšega jedo, Ig (Dol.), Notr.; — unverschämt, Blc.-C.
  2. smágniti, smȃgnem, vb. impf. vor Sehnsucht verschmachten, Z.; — prim. hs. smagnuti, verlangen ( eig. brennen), Mik. (Et.).
  3. smájən, -jna, adj. = smejen, smojnat, sehr dürr, trocken: smajna trava, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.).
  4. smālt, m. = smalta, Cig. (T.).
  5. smālta, f. neko modro barvilo, die Smalte, Cig., Jan.; (tudi rus.).
  6. smāltast, adj. smaltenblau, Cig. (T.).
  7. smaltīt, m. der Smaltit (Speiskobalt), ( min.) Cig. (T.).
  8. smāltovnat, adj. smaltovnati kršec = smaltit, Cig. (T.).
  9. smȃnja, f. = velika suša, ki požge vso rast: taka smanja je, da ni moči pasti, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.); — ( nam. smajina?).
  10. smánji, adj. = semanji, Markt-.
  11. smarāgd, m. zelen dragi kamen, der Smaragd.
  12. smarāgdən, -dna, adj. smaragden, Cig., Jan., nk.
  13. smaragdīt, m. der Smaragdit, Cig. (T.).
  14. smarāgdov, adj. smaragden, Cig., Jan.
  15. smatralíšče, n. der Betrachtungs-, der Standpunkt, Cig. (T.).
  16. smȃtranje, n. die Betrachtung, Cig. (T.); s. samega sebe, die Selbstanschauung, Cig. (T.); — hs.
  17. smȃtrati, -am, vb. impf. beobachten, betrachten, Cig. (T.); s. za kaj, als etwas ansehen, betrachten, nk.; — hs.
  18. smę̑čnik, m. = smetíšče, C.
  19. smečnják, m. = smetíšče, C.
  20. smę̑d, smę́da, adj. bleichgelb: smedo lice, vzhŠt.- C.; — prim. hs. smedj, brünett.
  21. smę́dav, adj. bleichgelb ( z. B. von Bleichfüchtigen), C.
  22. smẹ̑h, m. das Lachen, das Gelächter; na s. napravljati, zum Lachen reizen, Cig.; k smehu pripraviti koga, jemanden lachen machen, Cig.; smeh me sili, es reizt mich zum Lachen, es lächert mich, Mur., Cig.; = smeh me lomi, Cig.; smeh me ima, ich muss lachen, C.; na s. se držati, eine lächelnde Miene machen; smeha je vredno, es ist lächerlich, C.; za smeh, zum Scherz, C.; v s. obrniti, lächerlich machen, Met.; s. zagnati, ein Gelächter erheben, Cig., Jan.; — gen. tudi: smẹhȗ; smẹ́h, Škrab. (Cv.).
  23. smẹ̑hljaj, m. das Verziehen der Miene zu einem Lächeln, das Lächeln, Nov.- C., nk.
  24. smẹhljȃnje, n. das Lächeln, Cig., nk.
  25. smẹhljáti se, -ȃm se, vb. impf. lächeln, Cig., Jan., nk.; s. se komu, jemanden anlächeln, Cig.; s. se čemu, etwas belächeln, Cig.
  26. smẹhljȃvəc, -vca, m. der Lächler, Cig.
  27. smẹhljȃvka, f. die Lächlerin, Cig.
  28. smẹhljìv, -íva, adj. zum Lachen geneigt, Let.
  29. smẹholjùb, -ljúba, adj. lachlustig: smeholjubi meščani, Levst. (Zb. sp.).
  30. smẹ̑homa, adv. lachend, scherzweise, Mur., Cig., Jan.; höhnisch, Fr.- C.
  31. smẹhóta, f. die Lächerlichkeit, C.; razglasili so na vse kraje to smehoto, Levst. (Zb. sp.).
  32. smẹhȗn, m. der Lacher, Cig.; — der Spötter, Kos.; O, taki smehuni so vragu podobni! Levst. (Zb. sp.).
  33. smẹjačíca, f. die Lachtaube (columba risoria), Erj. (Z.).
  34. smẹjálọ, n. der Lacher, Cig.
  35. smẹjȃnje, n. das Lachen.
  36. smẹ́jati se, smẹ́jem, -jam se, vb. impf. 1) lachen; s. se komu, čemu, über jemanden, etwas lachen, auslachen; = s. se iz (s) koga, česa, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se kakor norec, unbändig lachen, Cig.; smeję́, lachend, Cig., Jan., nk.; — 2) klaffen, aufgesprungen sein (o orehih), vzhŠt.- C.; (o razpoklem kuhanem krompirju), Ljub.; — (smejím se, Mur., C., Št.).
  37. smẹjàv, -áva, adj. lachlustig, Cig., Jan.
  38. smẹjȃvəc, -vca, m. der Lacher, Cig., Jan.
  39. smẹ́javica, f. die Lachsucht, Blc.-C.
  40. smẹjȃvka, f. die Lacherin, Cig., Jan.
  41. smẹjávost, f. die Lachsucht, Cig., Jan.
  42. smẹ̑jčkati se, -am se, vb. impf. lächeln (v otročjem govoru), Cig., C., Polj.
  43. smę́jən, -jna, adj. = smojnat, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.).
  44. smə̀kniti, -nem, vb. pf. 1) eig. streifen: einen Zug thun, ziehen, ogr.- C.; meč s., das Schwert ziehen, ogr.- Valj. (Rad); — 2) stechen: s. v rebro, ogr.- C.; — prim. smukniti.
  45. smẹ̑ł, smẹ́la, adj. kühn, Jan., C., nk.; — hs.
  46. smẹ́łəc, -łca, m. der Tollkühne, ogr.- Mik.
  47. smẹ́łən, -łna, adj. kühn, dreist, Cig.; (kdo hoče tako "smen" [ nam. smelen] ino drz biti? Krelj; "smeven" Jarn.).
  48. smę̑lj, -ı̑, f. das Vermahlene, Dol.
  49. smeljína, f. = smelj, Dol.; priti po mešič smeljine, LjZv.
  50. smẹ̑lost, f. die Kühnheit, Jan., nk.; — hs.
  51. smə̀nj, m. = semenj, senjem, Cig., Kr.
  52. smèr, smę́ra, m. = mer, f. (Richtung), Cig. (T.), DZ.; — hs., češ.
  53. smę́sti, -mę́tem, vb. pf. verwirren, in Unordnung bringen: s. prejo, ogr.- C.; — prim. 3. zmesti.
  54. smẹ́šən, -šna, adj. Lachen erregend, possenhaft, spasshaft; smešne praviti, lustige Anekdoten erzählen; — lächerlich; smešna občutljivost; smešen napuh; smešno čuden, barock, Cig. (T.).
  55. smẹ́šiti, -im, vb. impf. lächerlich machen, Nov.- C., nk.; s. se, sich lächerlich machen, Cig. (T.), nk.
  56. smẹšljìv, -íva, adj. spasshaft, komisch, Cig., Jan.
  57. smẹšljívost, f. die Spasshaftigkeit, Cig., Jan.
  58. smẹ̑šnež, m. der Spassmacher, der Schäker, Cig., Nov.- C.; dvorski s., der Hofnarr, Cig.
  59. smẹ̑šnica, f. 1) die Spassmacherin, Cig.; — 2) eine spasshafte Erzählung, eine Anekdote, die Schnurre, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  60. smẹ̑šničar, -rja, m. der Anekdotenerzähler, der Possenreißer, LjZv.
  61. smẹ̑šnik, m. der Bajazzo, der Hanswurst, Cig., C.
  62. smẹ́šnost, f. die Spasshaftigkeit, die Lächerlichkeit.
  63. smę̑t, -ı̑, f. 1) ein einzelnes Stückchen des Auskehrichtes, des Unrathes; s. je padla v pijačo; pl. smeti, das Auskehricht; — die Kleinigkeit: vsaka s. ga razjezi. C.; ( pren.) die Hefe des Volkes, die Bagage, Cig.; bodi svet ali smet, ne verujem ti, Z.; — 2) ime drobne, majhne ovce, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  64. smẹ̑t, m., C., ZgD., nam. snet.
  65. smę́tana, f. 1) der Milchrahm, die Sahne; raztepena s., der Milchschnee, Cig.; — smetano komu posneti = jemandem das Beste wegfischen, Cig., ZgD.; — 2) der Firnis an neugebornen Kindern, V.-Cig.
  66. smę́tanast, adj. mit Sahne gemischt oder bereitet: smetanasta kava, LjZv.
  67. smę́tanci, m. pl. neka jed (Rahmstrudel?), LjZv.
  68. smę́tanica, f. die Rührmilch, Jan., Mik.
  69. smę́tanik, m. 1) der Rahmtopf, SlN., (-tenik) M.; — 2) = kruh v smetani, (-tenik) M.; — 3) smetaniki = cmoki s smetano napravljeni, (-teniki) Zv., Gor.
  70. smetanják, m. der Rahmkübel, Jan. (H.).
  71. smę́tanka, f. 1) die Rührmilch, Jan., Mik.; — 2) die Gänsedistel (sonchus arvensis), Josch; — = slanovrat, C.
  72. smę́tanov, adj. Rahm-; smetanova juha, C.
  73. smę́tanovka, f. der Rahmlöffel, C.
  74. smetár, -rja, m. der Kehrichtmann, Cig.
  75. smę̑tək, -tka, m. das Kehricht, Jan. (H.).
  76. 1. smetə̀n, -tnà, adj. voll Wust, wustig, Cig.; smetno žito, Jan., jvzhŠt.; tudi: smetȃn, -tnà; smétən, jvzhŠt.
  77. 2. smẹ́tən, -tna, adj. zulässig, DZ.; ni s. ugovor, es ist keine Einsprache zulässig, Levst. (Cest.); — prim. smeti.
  78. smę́tena, f. = smetana, Meg., Dict., Mik.
  79. smę́tenik, m. = smetanik, M., Zv., Gor.
  80. smetenják, m. der Erdrauch (fumaria), M., Medv. (Rok.); — tudi: der Ackerwaldmeister (asperula arvensis), C.
  81. smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
  82. smetíka, f. neko grozdje, M., Valj. (Rad).
  83. smetílj, m. = oteklina, prisad, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. smetljaj.
  84. smetı̑łnica, f. die Kehrschaufel, die Mistschaufel, Jan., Nov.- C.; — der Kehrichtkasten, der Kehrichtkorb, Cig., Jurč.
  85. smetíšče, n. die Kehrichtstätte, der Kehrichthaufen; imam več na smetišču, ko ti v hiši, Fr.- C.
  86. smetíščən, -ščna, adj. vom Kehrichthaufen: smetı̑ščni gnoj, Gor.
  87. smetı̑ščnica, f. der Auskehrichtstrog, Z., Ljub.; — die Kehrichtschaufel, C.
  88. smetı̑ščnik, m. der Kehrichthaufen, C.
  89. smetı̑ščnjak, m. = smetiščnik, C.
  90. smetíti, -ím, vb. impf. Dinge, die ausgekehrt oder weggeputzt werden müssen, verstreuen, Unrath machen; kaj mi tu spet smetiš! jvzhŠt.
  91. 1. smetìv, -íva, adj. = poln smeti, unrein, unausgekehrt, Mur., Cig.
  92. 2. smẹtìv, -íva, adj., Mur., pogl. snetiv.
  93. smetjè, n. coll. Kehricht; schlechte, unbrauchbare Dinge: tega smetja je toliko tukaj, Št.
  94. smę̑tki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Cig., Mik., Danj. (Posv. p.).
  95. smetlaka, f., pogl. smotlaka.
  96. smetlíka, f. der Augentrost (euphrasia), Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  97. smẹtljȃj, m. der Brand (na žitu ali na človeškem telesu), Št. Andrej pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras; — ein Geschwür, ein Blutschwär, Tolm.; — nam. snetljaj; prim. snet, Mik. (Et.).
  98. smetlják, m. ein nichtsnutziger Mensch, Nov.
  99. 1. smetljìv, -íva, adj. unrein, nicht ausgekehrt, Mur., Cig.
  100. 2. smẹtljìv, -íva, adj., Gor., Goriš., pogl. snetljiv.

   3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA