Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.901-38.000)

  1. godčeváti, -ȗjem, vb. impf. po godčevsko se vesti ( n. pr. lažnjivo pripovedovati), DSv.
  2. gǫ́dəc, -dca, m. 1) der Musikant, der Spielmann; godce najeti; za godce nabirati; — 2) der Runzelbockkäfer (hammaticherus), Bolc- Erj. (Torb.).
  3. gǫ̑dək, -dka, m. das Ferkel, Št.- C.; — prim. gudek.
  4. gódən, -dna, adj. 1) die gehörige Zeit habend, reif, vollkommen ausgebildet, Mur., Cig., Jan.; godno dete, Dalm.; ptiči so godni, flügge; — hruške so godne, jvzhŠt.; lan je g., der Flachs ist genug geröstet, Cig.; za ženitev g., Mur.; godna leta za možitev, ženitev, die Geschlechtsreife, Cig.; g. božjega kraljestva, reif für das Reich Gottes, Ravn.- Mik.; — 2) frühzeitig: godni dež in pozni dež, Dalm.; godno, zeitlich, früh, ogr.- C.; v godno rano, in aller Frühe, ogr.- C.
  5. gǫ́denje, n. 1) das Musicieren; pos. die Streichmusik, nk.; das Geigen, Mur.; — 2) das Murren; tvoje vedno g., dein ewiges Gebrumme, Cig.
  6. gǫ̑dež, m. 1) der Fiedler, der Musikant, Cig.; sviranje godežev, SlN.; — 2) mürrische Person, der Murrkopf, Cig., Jan.
  7. godeže, f. "ein windisch wībes kleit", Ulrich v. Lichtenstein, Frauend. 218. 30.- Mik. (V. Gr. I. 316.).
  8. godi, adv. 1) genehm, lieb: to mu je godi, dečle so mu preveč godi, Kor.- Jarn. (Rok.); če vam je godí = če vam je po godu, prav, pri Koboridu- Erj. (Torb.); — 2) = koli, C.; — prim. stsl. godê.
  9. godíca, f. die Geschichte, die Historie, C., Z.; godice pripovedovati, Z.
  10. godı̑łnica, f. 1) die Röstgrube für Flachs und Hanf, Cig., Nov.- C.; — 2) die Brutstätte, der Brutkasten, Cig.
  11. gǫ̑dina, f. 1) das Jahr, C., Prip.- Mik. ( hs.); — 2) das Namensfest, Tolm.- C.; — 3) der Regen, Prip.- Mik., BlKr.; tiha g., kadar po malem prši, Habd.- Mik.
  12. godíšče, n. 1) das Jahr, Habd.- Mik.; na konec godišča, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Jahrestag, Cig., Jan., Met.; o godiščih, Z.; das Fest ( z. B. Weihnachten, Ostern), Dol., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, Cig., Jan.
  13. godı̑ščnica, f. das Jahresfest, der Jahrestag, Jan. (H.).
  14. godı̑təv, -tve, f. das Rösten (des Flachses oder Hanfes), Cig., C.
  15. godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.- Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.
  16. gǫ̑dlja, f. 1) die aus der übrigbleibenden Wurstfülle bereitete Suppe, die Wurstbrühe; — die Wurstfülle, Mur., Cig., C.; — 2) der Pantsch, Cig.; — das flüssige Schweinefutter, vzhŠt.- C.; — der noch trübe Wein, C.; vino še ni čisto, je še godlja, jvzhŠt.
  17. godljáti, -ȃm, vb. impf. murren, Z., Dol.; (gährend, siedend) sprudeln, Z.; v trebuhu godlja, es kollert im Bauche, Z.; — prim. gosti, murren.
  18. godnẹ́ti, -ím, vb. impf. zeitigen, Guts., C.; flügge werden (o ptičih), C.
  19. godníca, f. ein Lied zum Namensfeste, C.
  20. godník, m. der Namenspatron, der Pfarrpatron, Notr.- Z., Burg.
  21. godníti, -ím, vb. impf. auszeitigen, C.; g. lan, rösten, Cig., Jan.
  22. godnjȃnje, n. das Zeitigen, Cig.
  23. godnjáti, -ȃm, vb. impf. auszeitigen: g. se, reif werden, (o ptičkih) flügge werden, Cig., Jan., C.
  24. godnọ̑ta, f. = godnost, Cig., M.
  25. gọ̑dov, adj. den Namenstag feiernd, Cig.; kdaj si godov? = kdaj imaš svoj god, Notr.
  26. godovȃnje, n. 1) die Festlichkeit, Cig.; der Festschmaus, Jan.; — 2) das Namensfest, C., jvzhŠt.
  27. godováti, -ȗjem, vb. impf. 1) festlich begehen, feiern, Cig.; stoletnico g., C., Levst. (Zb. sp.); slavnost g., Vrt.; g. spomin, Zora; — 2) das Namensfest feiern, Cig., C.
  28. godǫ́vən, -vna, adj. zur Festfeier gehörig, ogr.- C.
  29. godovína, f. die Namensfestfeier, C.
  30. godovníca, f. 1) die Festpatronin, C.; — 2) die Festfeier, Jan.; — 3) das Festlied, Cig.
  31. godovník, m. 1) der Festpatron, Z.; der Namenspatron, (godǫ́vnik) BlKr.; — 2) ein Hauptfesttag, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der ein Fest feiert, nk.; derjenige, dessen Namensfest gefeiert wird, nk.
  32. godǫ́vnja, f. = god: stoletna g., nk.
  33. godovnjáča, f. diejenige, deren Namensfest gefeiert wird, kajk.- Valj. (Rad).
  34. godovnják, m. derjenige, dessen Namensfest gefeiert wird, kajk.- Valj. (Rad).
  35. godovnọ̀, gen. -nà, n. das Fest: nove maše veselo godovno, Slom.; — das Namensfest, C., jvzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); za g. komu kaj dati, C.; — das Namenstagsgeschenk, Mur.; godǫ́vno obhajati, BlKr.; — (tudi: das Geburtsfest, C.); — pomni: ob godovnem, C.; — prim. godoven.
  36. godrníca, f. das Murmelthier, Guts., Jarn.
  37. godrnjȃnje, n. das Brummen, das Murren.
  38. godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.- Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.
  39. godrnjàv, -áva, adj. brummig, bärbeißig, mürrisch, Cig., Jan.; godrnjavo je odgovarjal, Jurč.
  40. godrnjȃvəc, -vca, m. der Brummer, der Murrkopf, der Griesgram.
  41. godrnjȃvka, f. 1) brummiges, mürrisches Weib; — 2) das Murmelthier, Cig.
  42. gǫ̑flja, f. 1) das Großmaul; — 2) ein schwatzhafter Mensch, das Plappermaul; — nam. goblja; prim. gobec, Levst. (Rok.).
  43. gognjáč, m. der Näseler, Cig.
  44. gognjáti, -ȃm, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Mur., Cig.; — stammeln, C.; murmeln, Mik.; — prim. hohnjati.
  45. gognjàv, -áva, adj. näselnd, Cig.
  46. gognjȃvəc, -vca, m. einer, der näselt, Mur.
  47. gognjȃvka, f. eine, die näselt, Mur.
  48. gogòt, -óta, m. das Geschnatter (der Gänse), Jan.
  49. gogotȃnje, n. das Schnattern (der Gänse), Cig., Jan.
  50. gogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schnattern (o goseh), Mur., Cig., Jan., C., Vrt.; — gackern: g. kakor petelin, Dict.; — prim. gagati.
  51. gogúliti, -ȗlim, vb. impf. girren, SlGradec- C.
  52. gǫ́ja, f. die Pflege, Cig. (T.); g. prebavil, die Pflege der Verdauungswerkzeuge, Erj. (Som.); die Zucht ( z. B. der Bäume), C.; die Hege, DZkr.
  53. gǫ̑jba, f. die Zucht, die Cultur: g. sadja, Blc.-C.
  54. goję́nəc, -nca, m. der Zögling, der Alumne, nk.; govori se tudi: gǫ́jenəc.
  55. 2. gojénje, n. das Zeitigen; g. lanu, das Rösten; rosno in vodno gojenje lanu, Nov.; — prim. goditi.
  56. goję́nka, f. weiblicher Zögling, nk.; govori se tudi: gǫ́jenka.
  57. gojẹ́vati, -am, vb. impf. zu hegen, aufzuziehen pflegen, Z., Trst. (Let.).
  58. gojíłən, -łna, adj. die Verpflegung betreffend: gojilna vrsta, die Verpflegsclasse, Levst. (Pril.).
  59. gojilíšče, n. die Erziehungsstätte, die Erziehungsanstalt, Jan.
  60. gojı̑łnica, f. die Erziehungsanstalt, Cig., C.
  61. gojíšče, n. die Pflegestätte, Bes.
  62. gojı̑telj, m. der Erzieher, SlN.
  63. gojíti, -ím, vb. impf. hegen und pflegen, Cig., Jan., Kras- C.; ziehen, cultivieren: g. vinograde, sadje, Jan., ogr.- C.; aufziehen, erziehen, Cig., Jan.; g. gibala, dihala, čutila, pflegen, Erj. (Som.); — pren. sovraštvo, ljubezen g. v svojem srcu, Hass, Liebe im Herzen hegen, C., nk.
  64. gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.- C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.
  65. gǫ̑ł, -ı̑, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.- Mik., Dol., Notr.- C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče- Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, ( opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).
  66. goláčina, f. 1) dlaka, katera gre od živali, kadar se goli, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) zrnja prazna mesta na koruznej latici, Ip.- Erj. (Torb.).
  67. golan, adj. = unreif, Jan.; golano sadje, Glas.; — pogl. 2. golen.
  68. golȃzən, -zni, f. 1) coll. das Gewürm, kriechendes Ungeziefer; — 2) ein baumloser Fleck im Walde, Dol.- Erj. (Torb.); jagode rasto po gozdnih golaznih, Let.; — die im Getreide durch Ungeziefer verursachte kahle Stelle, Met.; Mik.
  69. golȃzina, f. = golazen, C., Svet. (Rok.).
  70. gȏłbež, m. = dleto, Št.- Trst. (Let.).
  71. gółbiti, -im, vb. impf. aushöhlen, Trst. (Let.); luknje g., Danj. (Posv. p.).
  72. gółcat, adj. golo golcato ciganče, ganz nackt, Erj. (Izb. sp.).
  73. gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.- C.; meni se golca, Fr.- C.; — prim. kolcati se.
  74. gòłč, gółča, m. das Reden, die Rede, vzhŠt., ogr.; das Gespräch, Jan.; — meni ni za golč, ich bin nicht gesprächig, golč je, man spricht, es geht das Gerücht, vzhŠt.- C.
  75. gołčȃj, m. der Schluck, Hip.- C., Valj. (Rad).
  76. gółčanje, n. das Reden, das Sprechen; prim. golčati.
  77. gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.- C.
  78. 1. gołčíca, f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).
  79. 2. gołčíca, f. die stengellose Schlüsselblume (primula acaulis), Erj. (Rok.); Golčice mi precvetajo, Npes.-K.; — prim. jegolček, jeglič, jagolnica.
  80. gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica- Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.- C.
  81. golẹ̑n, f. der Unterschenkel, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Krn- Erj. (Torb.); razkrij golen, Dalm.; — naj se jim sterejo njihove goleni (Beine), ogr.- Valj. (Rad).
  82. 1. golę̑n, adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
  83. 2. golèn, -éna, adj. unreif (o sadju), Tržič- Štrek. (LjZv.); golene hruške, Mik.; ( "eigentlich: grün", Mik.); prim. zelen.
  84. 3. gólən, -lna, adj. bloß, Guts., Jarn., ogr.- C.; iz golne dobrote, C.; (gołən? menda prej nam. gólen; prim. golę̑n).
  85. 1. golę̑nəc, -nca, m. eine Art Gras: mali, veliki g., C.
  86. 2. golénəc, -nca, m. unreife Frucht, Mik.; unreifes Obst, Tržič- Štrek. (LjZv.).
  87. golẹníca, f. 1) das Schienbein, Cig., Jan., C., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Stiefelröhre, Cig., Jan., C., Burg., Dol., BlKr.; zafrkniti golenice, Jurč.
  88. golẹníčən, -čna, adj. Schienbein-, Jan. (H.).
  89. golenína, f. glattes Korn (Getreide mit Ausnahme des Hafers und der Gerste), C.
  90. 1. golenják, m. = kruh brez ovsa, Poh.- C.
  91. 2. golẹnják, m. der Beinharnisch, Cig.
  92. golẹ́nji, adj. zum Unterschenkel, zum Schienbein gehörig, Cig., Jan.
  93. 1. golẹ̑nka, f. eine Art Strümpfe, C., Z.
  94. 2. golę́nka, f. neka vrsta breskev, kajk.- Valj. (Rad).
  95. golẹ́nọ, n. = golen f., Dalm.; da bi se njih golena prelomila, Trub.
  96. golíba, f. 1) armselige Hütte, C.; eine Schankhütte, C.; vse gostilnice na ogrski meji se imenujejo golibe, SlN.; — prim. koliba.
  97. golı̑bar, -rja, m. die Lerche, ogr.- M., Ahac.; (goliber), Npes.-Schein.
  98. golibáš, m. der Besitzer, Bewohner einer goliba, der Schenkwirt, Danj.- C., Valj. (Rad).
  99. 1. golíca, f. 1) das Mädchen, Kast.- C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.- SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt- Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.- Valj. (Rad).
  100. 3. golíca, f. der Nachen, Meg.- Mik., Cig.; — prim. galeja, stsl. golija.

   37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901 38.001 38.101 38.201 38.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA