Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.639-37.738)

  1. glediščnína, f. gledališka vstopnina, C.
  2. glę̑dkati, -am, vb. impf. schauen (v otročjem govoru), Mur., Cig., Jan., Mik.
  3. glę̑dnica, f. die Gesichtslinie, h. t.- Cig. (T.).
  4. glednína, f. die Schaugebür, Cig.
  5. glę́ja, f. die Pflege (skrb za živino = gleštanje), Krn- Erj. (Torb.).
  6. glẹ̑n, m. 1) der Schleim, Cig. (T.), C., DZ.; der Geifer: g. cedi žival, geifert, Levst. (Nauk); der Fischschleim, ogr.- C.; der zähe Schleim am Krautwasser, C.; der an den Wänden des Spülschaffes haftende Satz, kajk.- Valj. (Rad); überhaupt ein zäher Satz von einer Flüssigkeit, C.; glen se dela po jeziku, die Zunge ist belegt, jvzhŠt.; — 2) der schwarze Fleck an den Pferdezähnen, die Kennung, Cig.; (glin, V.-Cig.); — 3) der Schlamm, Cig., Jan., C., Št.- Mik.; — mit Wasser vermischter Schlich (im Bergbau), V.-Cig.; der Letten, Guts.; — 4) der grüne Wasserschlamm, Polj.; — der Wasserfaden (conferva sp.), Renče- Erj. (Torb.); — 5) eine Viehkrankheit, Rib.- Mik.; Abzehrung und Durchfall beim Rinde und Kleinvieh, C., die Viehwassersucht, Mur., Cig., Met.; (glin) die Fäule, Strp.
  7. glẹnàt, -áta, adj. mit zähem Schleim bedeckt: glenat sir, glenata zelnica, C.
  8. glẹ́nav, adj. = za glenom bolan (o živini), M.; "glenava ovca, ki je spomladi glen zajedla ter na jesen začne hirati in pogine", (tako pravijo), Polj.
  9. glẹ́navica, f. glenavice, die Schleimfische, h. t.- Cig. (T.).
  10. glẹ̑nəc, -nca, m. der Schlamm, C.
  11. glẹnę̑n, adj. = glenast 2): glenena njiva, C.
  12. gléra, f. neka vinska trta, Prim., Vreme- Erj. (Torb.); iz furl., Štrek. (Arch.).
  13. glèšt, glę́šta, m. das Vermögen, Mur., C., vzhŠt.
  14. glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.- Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.
  15. glèt, glę́ta, m. der Balken: križce ležeči glet, der Querbalken, Guts.; — prim. glajt, 2. glet.
  16. glẹ́viti, -im, vb. impf. kauen, V.-Cig., Mik., Kras- Erj. (Torb.); nagen, C.; Ta na vzarah skorje glevi, Levst. (Zb. sp.).
  17. glę́žnọ, n. = gleženj, Cig., SlGor.
  18. glı̑b, m. der Koth, Valj. (Rad); der Wasserschlamm, Jan.; — hs.
  19. glibánja, f. 1) der Herrenpilz (boletus edulis), Mur., Jan., Mik., Erj. (Rok.), Valj. (Rad); — 2) das Glättholz für die Wäsche (menda zaradi oblike glibanji podobne), vzhŠt.- C.; — prim. gribanja, 2. globanja.
  20. glibȃnjak, m. die Pilzsuppe, C.
  21. glibánjevica, f. die Pilzsuppe, ogr.- C.
  22. glı̑bavica, f. die Nadelbinse, Cig.
  23. glicerīn, m. das Oelsüß, das Glycerin, Cig. (T.).
  24. glı̑h, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).
  25. glı̑ha, f. = enakost; ni mu glihe, seinesgleichen gibt es nicht; moje glihe, meinesgleichen; — pri eni glihi, = primeroma, beiläufig; ( prim. bav. bei einem gleichen), Levst. (Rok.).
  26. glı̑hati, glı̑ham, vb. impf. 1) ausgleichen, Mur.; — 2) vergleichen, gleichstellen; g. se komu; — 3) feilschen; za vole g.; — prim. glih.
  27. glína, f. der Thon, der Töpferthon; rumena g., der Goldletten, Cig.; rdeča g., der Bolus, Cig.
  28. glínavəc, -vca, m. der Thonstein, Cig. (T.); das Lehmerz, C.
  29. 2. glinja, f. die grüne Nussschale, C.; — prim. klenovec, klinovina.
  30. glínovəc, -vca, m. der Thonstein, Cig., Jan.; — prim. glinavec.
  31. glinovı̑t, adj. thonig, Cig., Jan.; ilovnata ali glinovita tla, Levst. (Cest.).
  32. glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče- Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.- C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.- C.
  33. gliváča, f. der gemeine Pilzstern oder die Pilzkoralle (fungia agariciformis), Erj. (Ž.).
  34. glı̑var, -rja, m. 1) der Pilzsammler, Jan. (H.); — 2) der Pilzkäfer (diaperis), Erj. (Z.).
  35. glı̑vəc, -vca, m. ein essbarer Pilz, Mur.; genießbarer, schwarzgrauer Stockschwamm, Fr.- C.; — prim. gliva.
  36. glívica, f. dem. gliva, das Pilzchen; — = glivec, vzhŠt.- C.
  37. glíža, f. = žleza (Drüse), Pohl., Z.
  38. glǫ̑b, m. die Kugel, ogr.- Valj. (Rad); der Ballon, Nov.; — prim. lat. globus.
  39. 1. glǫ̑b, -ı̑, f. die Tiefe, C.; smelo preskoči rob in glob, Zv.; die Vertiefung, Cig.
  40. glóba, f. die Geldstrafe, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — stsl., hs.
  41. globáča, f. die Vertiefung, tiefe Schlucht, tief gelegene Gegend, C., Št.
  42. 1. globánja, f. die Vertiefung, C., Erj. (Torb.), Nov.; g. nečkam podobna, muldenförmige Sohlenvertiefung, Levst. (Močv.).
  43. 2. globánja, f. = glibanja (boletus edulis), M., vzhŠt., C.
  44. 3. globánja, f. = lobanja, Mariborska ok.
  45. globánjevica, f. die Schwammsuppe: tako kislo vino le globanjevici prilivajo, SlN.
  46. glǫ́bati, * -bam, -bljem, vb. impf. 1) eine Vertiefung graben, aushöhlen, ogr.- C., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; voda globa, macht Vertiefungen, Blc.-C.; auswetzen, C.; šinja se globa, ogr.- C.; — nagen, BlKr.; — *grübeln, klügeln, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  47. globẹ̑ł, f. die Vertiefung, Cig., Jan., C., Mik.; — der Hohlweg, die Schlucht, Cig., Jan., C., Met., Mik.
  48. globẹ̑łnik, m. die gemeine Perspectivschnecke (solarium perspectivum), Erj. (Ž.).
  49. globeníca, f. die Vertiefung, die Einsenkung, Ip.- Erj. (Torb.).
  50. globẹ́ti, -ím, vb. impf. einsinken, versinken, Mik.
  51. globína, f. die Tiefe, die Vertiefung; morska globina, die Meerestiefe, Cig. (T.).
  52. globinomèr, -mę́ra, m. der Tiefenmesser, das Bathometer, Cig. (T.), Jes.
  53. 1. globíti, -ím, vb. impf. vertiefen, aushöhlen, Cig., Jan.; g. se, einsinken, Jan.
  54. 2. globíti, -ím, vb. impf. mit Geldstrafen belegen, Jan., SlN., ZgD.; — brandschatzen, C., SlN.; — hs.
  55. glǫ̑bka, f. das Kügelchen, ogr.- C.; — prim. 2. glob.
  56. globljénje, n. die Erpressung, DZ.
  57. glǫ̑bnjak, m. tiefe Schlucht, Št.
  58. globǫ̑ča, f. = klanec, Mariborska ok.- C.
  59. globočȃva, f. = globočina, C., Levst. (Cest.).
  60. globǫ̑čək, -čka, m. der Gründling (gobis fluviatilis), Cig., Frey. (F.).
  61. globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.
  62. globǫ̑dnica, f. = tolmun v vodi, (podstava: glob- + dno), Ip.- Erj. (Torb.); — = rupa, Goriš.
  63. globòk, -óka, adj. tief; globoka jama; globoko morje; — globoko zamisliti se, sich in Gedanken vertiefen, Cig. (T.); globoko spoštovanje, tiefe Ehrfurcht, Cig. (T.); — ( compar. globočji, globokejši, Mik., Levst. [Sl. Spr.]; globši, globəljši, ogr.- C.; globlji: globlje se prikloniti, Trub. [Post.]; globoče, tiefer, Levst. [Močv.]; globoko se prikloni in še globoče vzdihne, LjZv.).
  64. globokočȗtje, n. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  65. globokóta, f. = globokost, Trub.
  66. globokoúmən, -mna, adj. tiefsinnig, Cig. (T.).
  67. globokoȗmje, n. der Tiefsinn, Cig. (T.).
  68. globǫ̑rka, f. eine Art genießbarer Pilz mit rother Oberfläche, Mariborska ok.- C.
  69. globóta, f. = globokost, Mur., C.
  70. globȗra, f. oglodana kost, Fr.- C.; — prim. globati.
  71. globúzda, f. thörichter Schwätzer, Bes., Andr.
  72. globuzdáti, -ȃm, vb. impf. = gobezdati, Bes.
  73. glòd, glǫ́da, m. Kohlen und Asche, um damit Kessel auszureiben, C.
  74. glǫ́danje, n. das Nagen.
  75. glǫ́dati, -dam, -jem, vb. impf. nagen; kosti g., an Knochen nagen; — stradež g., am Hungertuch nagen, ZgD.; — zgodnja rana (deklici) srce gloda, Preš.; — wetzen: vol se gloje, C.; usnje se gloje, das Leder wetzt sich ab, Z.
  76. glǫ́davəc, -vca, m. der Nager; das Nagethier, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  77. glǫ́davka, f. die Nagerin; das Nagethier, Cig.; glodavke, Nagekerfe, C.
  78. glǫ̑dež, m. neko bajeslovno bitje, Glas. 1863, 82.
  79. glòg, glǫ́ga, m. der Weißdorn (crataegus oxyacantha).
  80. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
  81. glǫ́gov, adj. Weißdorn-; g. les, g. grm; glogova meja, glogova zima, letzter Schnee im Frühling, Rib.- M.
  82. glogováča, f. der Weißdornstock, Cig.
  83. glǫ́govəc, -vca, m. der Weißdornstrauch, Cig., Jan., Ip.- Erj. (Torb.).
  84. glǫ́govina, f. das Weißdornholz; — das Weißdorngebüsch.
  85. glǫ́govje, n. das Weißdorngebüsch.
  86. glǫ́govka, f. 1) die Weißdornruthe, der Weißdornstecken, Cig.; — 2) = gloginja, C.
  87. glomẹ́ti, -ím, vb. impf. gierig sein, heftig verlangen: krava glomi po mladini, frisst gierig junges Gras, Z.; g. po resnici, Let. 1871, 297.
  88. glǫ̑ta, f. 1) das Unkraut, Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm.- Erj. (Torb.); der Ausschuss im Getreide: pri rešetanju glota skozi rešeto pada, Gor.; — 2) die Zwenke (brachypodium), Medv. (Rok.); — tudi: der Lolch (lolium), Medv. (Rok.); — 3) (po stsl.) der Pöbel, das Gesindel, Cig., Šol., Nov.
  89. glǫ̑tən, -tna, adj. Unkraut-: glotno seme, der Unkrautsame, Cig.; mit Unkrautsamen vermengt: — glotno žito, glotno zrnje, Cig., Bes.
  90. glǫ̑žje, n. coll. das Weißdorngestrüppe, Cig., Jan., M., C., ogr.- Valj. (Rad).
  91. 1. glubánja, f. der Schädel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. lubanja.
  92. glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.- Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.- M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
  93. gluháča, f. taubes Weib ( zaničlj.), Mur.
  94. gluhák, m. der Taube, Habd.- Mik., C., SlN.
  95. gluhonẹ̀m, -nẹ́ma, adj. taubstumm, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Slom., nk.
  96. gluhonẹ̑məc, -mca, m. der Taubstumme, Cig., Jan.
  97. gluhonẹ̑mnica, f. die Taubstummenanstalt, Cig., C., nk.
  98. glúma, f. der Scherz, der Spass, die Narrheit, Dict., Cig., Jan., Kras- Mik.; kdor ne ve glumi glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Kras- Mik.; za glumo ali šalo imeti kaj, Trub. (Post.); v šali, v glumi, v smehu ino v norčiji, Jsvkr.; — die Posse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  99. glumáč, m. 1) der Possenreißer, der Komödiant, der Gaukler, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; — 2) der Schauspieler, Habd.- Mik., Žnid.
  100. glumačíca, f. die Possenreißerin, die Komödiantin, Cig.

   37.139 37.239 37.339 37.439 37.539 37.639 37.739 37.839 37.939 38.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA