Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.601-37.700)

  1. glavnję̑nica, f. das Fest Maria Verkündigung, Povir na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. ognjenica.
  2. glavobẹ́łən, -łna, adj. kopfbrecherisch, Jan., M.
  3. glavobǫ́łən, -łna, adj. 1) kopfleidend, Jan. (H.); — 2) = glavoboljen, Mur., Cig., Levst. (Zb. sp.).
  4. glavobǫ́lja, f. der Kopfschmerz, Jan., kajk.- Valj. (Rad); die Hauptsucht (konjska bolezen), Cig.
  5. glavobǫ́ljən, -ljna, adj. Kopfschmerz verursachend: glavoboljno vino, vreme, Dol.
  6. glavobǫ̑łnəc, -nca, m. glavobolnci so lasje, kateri so od glavobola (ne od starosti) osiveli, Gor.
  7. glavogrǫ̑dje, n. das Kopfbruststück, Cig. (T.).
  8. glavolǫ́mən, -mna, adj. = glavobelen, Cig., Jan., SlN.
  9. glavonǫ́ša, m. prvo vretence v hrbtenici, der Träger, Erj. (Som.).
  10. glavorẹ̑zəc, -zca, m. der Kopfabschneider, Trst. (Let.).
  11. glavotèg, -tę́ga, m. der Kopfzieher (bei den Geburtshelfern), Cig.
  12. glavovŕtən, -tna, adj. schwindelig, nk.
  13. glàž, gláža, m. = steklo; čaša, kupica; — iz nem.
  14. glȃžar, -rja, m., pogl. steklar.
  15. gláževina, f., pogl. steklovina, steklenina.
  16. gláževnat, adj., pogl. steklen.
  17. glȃžnat, adj., pogl. steklen.
  18. glažúta, f. iz nem. "Glashütte", pogl. steklarnica.
  19. glę́ba, f. die Erdscholle, Cig., Jan., C.; — prim. it. gleba.
  20. 2. gled, m. dolga gredica pod sodom, Blc.-C., Vrtov.- C.; gledi, die Lagerbäume für Weinfässer, Z.; — prim. glet, glajt.
  21. glę̑d, -ı̑, f. die Richtung, DZ.; v to gled, in dieser Richtung, Levst. (Pril.); cestna g., die Bahnrichtung, DZ.; na obe gledi, nach beiden Richtungen, DZ.
  22. gledáłce, n. dem. gledalo: 1) kleines Perspectiv, der Gucker, Cig.; — 2) das Guckloch, Cig.
  23. gledalı̑ščar, -rja, m. die Theaterperson, C., SlN.
  24. gledalíšče, n. 1) der Schauplatz, Cig., Jan.; zemlja je bila gledališče človeških nadlog, Jap. (Prid.); — 2) das Theater, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 3) = stališče, motrišče (Gesichtspunkt), Cig. (T.).
  25. gledalíščən, -čna, adj. Theater-, Cig., nk.; — theatralisch, Jan.
  26. gledalı̑štvọ, n. das Theaterwesen, Cig., Jan.
  27. gledálọ, n. 1) das Sehorgan, Cig. (T.); — 2) = daljnogled, Cig., C.; gledati skozi g., Vod. (Izb. sp.); — 3) = zrcalo, ogr.- C.
  28. glę́danje, n. das Schauen; die Schau: na g. iti, C.
  29. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
  30. gledávati, -am, vb. impf. zu schauen pflegen: mati skozi okno gledava, ko sina iz šole pričakeva ( nam. pričakuje), Mik. (V. Gr. IV. 307.).
  31. glę́davəc, -vca, m. 1) der Zuschauer; — 2) = prorok (po nem. "Seher"), Dalm.
  32. glę́davka, f. die Zuschauerin.
  33. glę́dčən, -čna, adj. schaulustig, Z.
  34. glę́dəc, -dca, m. die Pupille, der Augenstern, C.
  35. glę́dən, -dna, adj. Schau-, Mur.
  36. gledīčevəc, -vca, m. die Christusakazie, der Schotendorn (gleditschia), Nov.- C.
  37. gledı̑ščar, -rja, m. = gledališčar, Bes.
  38. gledíšče, n. 1) = gledališče 2), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) = gledališče 3): oportunitetno g., SlN.
  39. glediščnína, f. gledališka vstopnina, C.
  40. glę̑dkati, -am, vb. impf. schauen (v otročjem govoru), Mur., Cig., Jan., Mik.
  41. glę̑dnica, f. die Gesichtslinie, h. t.- Cig. (T.).
  42. glednína, f. die Schaugebür, Cig.
  43. glę́ja, f. die Pflege (skrb za živino = gleštanje), Krn- Erj. (Torb.).
  44. glẹ̑n, m. 1) der Schleim, Cig. (T.), C., DZ.; der Geifer: g. cedi žival, geifert, Levst. (Nauk); der Fischschleim, ogr.- C.; der zähe Schleim am Krautwasser, C.; der an den Wänden des Spülschaffes haftende Satz, kajk.- Valj. (Rad); überhaupt ein zäher Satz von einer Flüssigkeit, C.; glen se dela po jeziku, die Zunge ist belegt, jvzhŠt.; — 2) der schwarze Fleck an den Pferdezähnen, die Kennung, Cig.; (glin, V.-Cig.); — 3) der Schlamm, Cig., Jan., C., Št.- Mik.; — mit Wasser vermischter Schlich (im Bergbau), V.-Cig.; der Letten, Guts.; — 4) der grüne Wasserschlamm, Polj.; — der Wasserfaden (conferva sp.), Renče- Erj. (Torb.); — 5) eine Viehkrankheit, Rib.- Mik.; Abzehrung und Durchfall beim Rinde und Kleinvieh, C., die Viehwassersucht, Mur., Cig., Met.; (glin) die Fäule, Strp.
  45. glẹnàt, -áta, adj. mit zähem Schleim bedeckt: glenat sir, glenata zelnica, C.
  46. glẹ́nav, adj. = za glenom bolan (o živini), M.; "glenava ovca, ki je spomladi glen zajedla ter na jesen začne hirati in pogine", (tako pravijo), Polj.
  47. glẹ́navica, f. glenavice, die Schleimfische, h. t.- Cig. (T.).
  48. glẹ̑nəc, -nca, m. der Schlamm, C.
  49. glẹnę̑n, adj. = glenast 2): glenena njiva, C.
  50. gléra, f. neka vinska trta, Prim., Vreme- Erj. (Torb.); iz furl., Štrek. (Arch.).
  51. glèšt, glę́šta, m. das Vermögen, Mur., C., vzhŠt.
  52. glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.- Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.
  53. glèt, glę́ta, m. der Balken: križce ležeči glet, der Querbalken, Guts.; — prim. glajt, 2. glet.
  54. glẹ́viti, -im, vb. impf. kauen, V.-Cig., Mik., Kras- Erj. (Torb.); nagen, C.; Ta na vzarah skorje glevi, Levst. (Zb. sp.).
  55. glę́žnọ, n. = gleženj, Cig., SlGor.
  56. glı̑b, m. der Koth, Valj. (Rad); der Wasserschlamm, Jan.; — hs.
  57. glibánja, f. 1) der Herrenpilz (boletus edulis), Mur., Jan., Mik., Erj. (Rok.), Valj. (Rad); — 2) das Glättholz für die Wäsche (menda zaradi oblike glibanji podobne), vzhŠt.- C.; — prim. gribanja, 2. globanja.
  58. glibȃnjak, m. die Pilzsuppe, C.
  59. glibánjevica, f. die Pilzsuppe, ogr.- C.
  60. glı̑bavica, f. die Nadelbinse, Cig.
  61. glicerīn, m. das Oelsüß, das Glycerin, Cig. (T.).
  62. glı̑h, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).
  63. glı̑ha, f. = enakost; ni mu glihe, seinesgleichen gibt es nicht; moje glihe, meinesgleichen; — pri eni glihi, = primeroma, beiläufig; ( prim. bav. bei einem gleichen), Levst. (Rok.).
  64. glı̑hati, glı̑ham, vb. impf. 1) ausgleichen, Mur.; — 2) vergleichen, gleichstellen; g. se komu; — 3) feilschen; za vole g.; — prim. glih.
  65. glína, f. der Thon, der Töpferthon; rumena g., der Goldletten, Cig.; rdeča g., der Bolus, Cig.
  66. glínavəc, -vca, m. der Thonstein, Cig. (T.); das Lehmerz, C.
  67. 2. glinja, f. die grüne Nussschale, C.; — prim. klenovec, klinovina.
  68. glínovəc, -vca, m. der Thonstein, Cig., Jan.; — prim. glinavec.
  69. glinovı̑t, adj. thonig, Cig., Jan.; ilovnata ali glinovita tla, Levst. (Cest.).
  70. glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče- Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.- C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.- C.
  71. gliváča, f. der gemeine Pilzstern oder die Pilzkoralle (fungia agariciformis), Erj. (Ž.).
  72. glı̑var, -rja, m. 1) der Pilzsammler, Jan. (H.); — 2) der Pilzkäfer (diaperis), Erj. (Z.).
  73. glı̑vəc, -vca, m. ein essbarer Pilz, Mur.; genießbarer, schwarzgrauer Stockschwamm, Fr.- C.; — prim. gliva.
  74. glívica, f. dem. gliva, das Pilzchen; — = glivec, vzhŠt.- C.
  75. glíža, f. = žleza (Drüse), Pohl., Z.
  76. glǫ̑b, m. die Kugel, ogr.- Valj. (Rad); der Ballon, Nov.; — prim. lat. globus.
  77. 1. glǫ̑b, -ı̑, f. die Tiefe, C.; smelo preskoči rob in glob, Zv.; die Vertiefung, Cig.
  78. glóba, f. die Geldstrafe, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — stsl., hs.
  79. globáča, f. die Vertiefung, tiefe Schlucht, tief gelegene Gegend, C., Št.
  80. 1. globánja, f. die Vertiefung, C., Erj. (Torb.), Nov.; g. nečkam podobna, muldenförmige Sohlenvertiefung, Levst. (Močv.).
  81. 2. globánja, f. = glibanja (boletus edulis), M., vzhŠt., C.
  82. 3. globánja, f. = lobanja, Mariborska ok.
  83. globánjevica, f. die Schwammsuppe: tako kislo vino le globanjevici prilivajo, SlN.
  84. glǫ́bati, * -bam, -bljem, vb. impf. 1) eine Vertiefung graben, aushöhlen, ogr.- C., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; voda globa, macht Vertiefungen, Blc.-C.; auswetzen, C.; šinja se globa, ogr.- C.; — nagen, BlKr.; — *grübeln, klügeln, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  85. globẹ̑ł, f. die Vertiefung, Cig., Jan., C., Mik.; — der Hohlweg, die Schlucht, Cig., Jan., C., Met., Mik.
  86. globẹ̑łnik, m. die gemeine Perspectivschnecke (solarium perspectivum), Erj. (Ž.).
  87. globeníca, f. die Vertiefung, die Einsenkung, Ip.- Erj. (Torb.).
  88. globẹ́ti, -ím, vb. impf. einsinken, versinken, Mik.
  89. globína, f. die Tiefe, die Vertiefung; morska globina, die Meerestiefe, Cig. (T.).
  90. globinomèr, -mę́ra, m. der Tiefenmesser, das Bathometer, Cig. (T.), Jes.
  91. 1. globíti, -ím, vb. impf. vertiefen, aushöhlen, Cig., Jan.; g. se, einsinken, Jan.
  92. 2. globíti, -ím, vb. impf. mit Geldstrafen belegen, Jan., SlN., ZgD.; — brandschatzen, C., SlN.; — hs.
  93. glǫ̑bka, f. das Kügelchen, ogr.- C.; — prim. 2. glob.
  94. globljénje, n. die Erpressung, DZ.
  95. glǫ̑bnjak, m. tiefe Schlucht, Št.
  96. globǫ̑ča, f. = klanec, Mariborska ok.- C.
  97. globočȃva, f. = globočina, C., Levst. (Cest.).
  98. globǫ̑čək, -čka, m. der Gründling (gobis fluviatilis), Cig., Frey. (F.).
  99. globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.
  100. globǫ̑dnica, f. = tolmun v vodi, (podstava: glob- + dno), Ip.- Erj. (Torb.); — = rupa, Goriš.

   37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901 38.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA