Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.439-37.538)

  1. gátati, gȃtam, vb. impf. rathen, wahrsagen, C., BlKr., Zora; — menda iz hs.
  2. gátavəc, -vca, m. der Wahrsager, Habd.- Mik.
  3. gȃte, f. = gače, die Unterziehhose; weiße, leinene Beinkleider: poljanci v breškem okraju nosijo ob delavnikih široke bele gate, Pjk. (Črt.); — prim. bav. gatyen, gati-hosen, madž. gatya, iz slovanščine, Levst. (Rok.).
  4. gátən, -tna, adj. stopfend (o jedeh), C.; — prim. zagaten.
  5. gátər, -tra, m. das Gatter, das Gitter, Mur., Rez.- C., Št.; — iz nem.
  6. gatílọ, n. das Stopfwerk, Cig.
  7. gátiti, -im, vb. impf. 1) stopfen, Meg., Cig., Jan.; trde jedi gate život, harte Speisen verstopfen den Leib, Cig.; füttern, schoppen, Mur., SlGradec- C.; otroka g., C.; — v grlu se mi gati, es drückt mich im Halse, Fr.- C.; — soparica gati, die Hitze ist erstickend, Z., Blc.-C.; — g. se = stiskati se, ovce se gate, Krn- Erj. (Torb.); po zatohlih, smradnih prostorih se gati gladno siromaštvo, Zv.; — 2) eindämmen, deichen, Cig., Fr.- C.; — 3) hindern: g. posvečenje, ogr.- C.; — tudi: gatíti, -ím.
  8. gatı̑vəc, -vca, m. der Stopfer, Cig., Jan.
  9. gȃvəc, -vca, m. der Kibitz (vanellus cristatus), Cig., Frey. (F.).
  10. gȃvez, m. die Beinwurz (symphytum officinale), Cig., vzhŠt.- C., Celjska ok.- Trst. (Let.).
  11. gȃvran, m. der Rabe, Cig., Jan., Prip.- Mik.; ( astr.) der Rabe, Cig. (T.).
  12. gȃz, -ı̑, f. izgažena pot, der Schneepfad; držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, Levst. (Zb. sp.); der Pfad: kar hodi povodne gazi, Ravn.
  13. gȃz, m. = gaz f.: po ozkem gazu, Jurč.; gaz je slab, Zv.
  14. gȃzda, m. der Hauswirt, ogr.- C., BlKr.
  15. gȃzdarica, f. die Hauswirtin, ogr.- C., BlKr.
  16. 1. gazēla, f. die Gazelle (antilope dorcas), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  17. 2. gazēla, f. neka vrsta liričnih pesni, das Ghasel, Jan., Preš.
  18. gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.- C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.- C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.- C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.
  19. gazomētər, -tra, m. das Gasometer, Jan., nk.; — prim. plinomer.
  20. gáža, f. sled, ki ga pušča divjačina v snegu, die Schneespur, Plužna- Erj. (Torb.).
  21. gáženje, n. das Waten.
  22. gȃžnja, f. 1) das Waten, Cig., Fr.- C.; der Tiefgang, Cig.; čolni s 47 cm globoko gažnjo, DZkr.; — 2) = gaz, Guts.
  23. gę́ba, f. 1) pokvečen klobuk, Z., Ig; — 2) = pokveka (o človeku), Z.; hodijo kakor gebe, Vod. (Izb. sp.); — prim. guba. (?)
  24. gę̑gač, m. 1) träger Mensch, Vest.; — 2) = srakoper, Hal.- C., Valj. (Rad); — 3) das Taschenmesser, Hal.- C.; — prim. hs. gegati = gugati.
  25. gę́ge, f. pl. das Beinkleid, SlGor.- C.; pos. ozke in kratke hlače, C., Valj. (Rad), BlKr., SlGor.- C.
  26. gę́l, adj. gelb, Trub., Dalm.; — iz nem.; prim. stvn. gelo, Mik. (Et.).
  27. gelíti, -ím, vb. impf. laut singen, z. B. in der Charwoche die Psalmen singen, Tolm.
  28. generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.
  29. generālən, -lna, adj. občen, General-, nk.; generalno rediteljstvo, die Generaldirection, nk.
  30. genētičən, -čna, adj. postanka se tičoč, genetisch, Cig. (T.).
  31. gēnij, m. 1) neko božanstveno bitje, der Genius, Cig. (T.); — 2) veleum, das Genie, Cig. (T.), nk.
  32. gəníti, gánem, vb. pf. 1) bewegen, Mur.; nič ga ne gane, nichts bringt ihn von der Stelle, Z.; — g. se, sich rühren; ne g. se z mesta; cena se ne gane; der Preis steht, Cig.; weichen: junak se sovražniku ne gane, Z.; — 2) rühren, einen Eindruck machen; ne ganejo ga ne prošnje ne solze; Ostrovrhar ji srce nedolžno gane, Preš.; — g. se zgledom, sich durch Beispiele rühren lassen, Krelj; — 3) eine Bewegung machen; ne g. z jezikom, nicht mucken, Cig.; nisem genil z mazincem, LjZv.; — crepieren, Fr.- C.; — 4) vb. impf.: vsa že s črvi gane, wimmelt von Würmern, Kast.
  33. geodezı̑ja, f. die Land- und Feldtheilung, die Geodäsie, Cig. (T.).
  34. geognozı̑ja, f. nauk o zemlji, kakšna je, die Geognosie, Jan., Cig. (T.); prim. zemljeznanstvo.
  35. geogonı̑ja, f. teorija o postanku zemeljske skorje, die Geogonie, Cig. (T.).
  36. geogrāf, m. zemljepisec, der Geograph.
  37. geogrāfičən, -čna, adj. = geografski, Jan., nk.
  38. geografı̑ja, f. zemljepis, zemljepisje, die Geographie.
  39. geolōg, m. kdor se peča z geologijo, der Geolog.
  40. geologı̑ja, f. nauk o zemeljski skorji in njenem postanku, die Geologie; — prim. zemljeslovje.
  41. geolōški, adj. geologisch, nk.
  42. geomētričən, -čna, adj. geometrisch, Jan.
  43. geometrı̑ja, f. znanstvo o prostorskih količinah, die Geometrie.
  44. georgīna, f. die Georgine (Dahlia variabilis), Tuš. (R.).
  45. germanīzəm, -zma, m. po svojstvu nemškega jezika narejen izraz ali rek, der Germanismus, Cig. (T.), nk.
  46. gerūndij, m. das Gerundium ( gramm.).
  47. gı̑b, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.- Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.- C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
  48. gibálọ, n. der Bewegungsapparat, das Triebwerk, der Motor, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; elektromagnetno g., Sen. (Fiz.); — gibala, die Bewegungsorgane, Cig. (T.); gíbala, Erj. (Som.); — pren. narodnostna ideja, najmočnejše gibalo in gonilo sedanjega veka, Str.
  49. gibánica, f. eine Art Kuchen (razblinjeno testo, s sirom in drugimi rečmi debelo namazano in potem zavihano), Cig., Jan., vzhŠt.; — prim. Pjk. (Črt. 60.).
  50. gibáničnik, m. jerbas za gibanice, SlGor.- C.
  51. gíbanje, n. die Regung, die Bewegung; pojemalno, pospeševano g., verzögerte, beschleunigte Bewegung, Sen. (Fiz.); valovito g., die Wellenbewegung, Jan.; odsevno g., die Reflexbewegung, Erj. (Som.); — narodno g., die nationale Bewegung, nk.; dušno g., die Regungen der Seele, Cig., Jap.- C.
  52. gibàt, -áta, adj. = gibast, C., Ščav.
  53. gíbati, -bam, -bljem, vb. impf. ad geniti; 1) regen, bewegen; s prstom, z roko, z nogo g., den Finger, die Hand, den Fuß bewegen; z jezikom gibati, züngeln, Cig.; — sich bewegen; dokler še gibljem, Z.; komaj je mogel gibati, Jsvkr.; — g. se, sich bewegen; most se giblje, die Brücke wankt; vse se giblje, alles ist rege; — 2) crepieren, ogr.- C.
  54. gíbčən, -čna, adj. leicht beweglich, gelenksam; rührig; na stare dni človek ni več tako gibčen; ima gibčne prste za spletanje las, jvzhŠt.
  55. gı̑bəc, -bca, m. die Bewegung, Kos.- C.
  56. gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.- C.
  57. gíbən, -bna, adj. Bewegungs-: gibni živci, die Bewegungsnerven, Cig. (T.).
  58. gíbica, f. dem. giba, das Fältchen, Mur., Jan.
  59. gíbiti, -im, vb. impf. falten, Blc.-C., vzhŠt.- Vest.
  60. gı̑bljaj, m. die einmalige Regung, die Bewegung, Cig., Jan., Cig. (T.), M., C.; — pren. gibljaji v srcu, Jurč.
  61. gı̑bnik, m. der Bewegungsnerv, Cig. (T.).
  62. giboglèd, -glę́da, m. das Stroboskop, das Thaumatrop, Cig. (T.).
  63. gībon, m. neka opica: der Gibon (hylobates), Erj. (Z.).
  64. gígati, gı̑gam, vb. impf. schreien wie ein Esel, Cig., Mur., C.
  65. giljotīna, f. glavosečna priprava, die Guillotine, Jan.
  66. gimnāzija, f. das Gymnasium, Jan., Cig. (T.), nk.
  67. gimnazijāləc, -lca, m. der Gymnasialschüler, Cig., Jan., nk.
  68. gimnazijálən, -lna, adj. Gymnasial-, Cig., Jan., nk.
  69. gína, f. die Halsbräune (angina), Jurč.; = pl. gine, SlGor.- C.; — iz lat. angina.
  70. gíngati, gı̑ngam, vb. impf. schwanken, Fr.- C.
  71. gíngav, adj. 1) schwach: gingava šiba, ogr.- C.; ovce so jako gingave stvari, ogr.- Valj. (Rad); schwächlich, kränklich, ogr.- C., Ščav.; — 2) träge, Dict.
  72. gíngavəc, -vca, m. der Schwächling, ogr.- C.
  73. 1. gíniti, gı̑nem, vb. impf. dahinschwinden; od žeje g., vor Durst vergehen, Cig.; g. za čim, nach etwas schmachten, Cig. (T.).
  74. 2. gíniti, gı̑nem, vb. pf. rühren, Cig., Jan.; koga ne gine ta božja milost? Ravn.; — prim. geniti.
  75. 1. gínjenje, n. das Schwinden, Cig.
  76. gitāra, f. glasbeno orodje, die Guitarre.
  77. gízda, f. 1) die Hoffahrt, Mur., Mik.; — übermäßiger Aufwand in der Kleidung, C., vzhŠt.; der Luxus, Jan., Cig. (T.); — 2) (po hs.) der Schmuck, Erj. (Min., Izb. sp.).
  78. gizdáč, m. der Hoffährtige, Slom.- C.
  79. gizdáča, f. gizdava ženska, Z.
  80. gizdalı̑n, m. der Zieraffe, der Geck, der Stutzer, Cig., Jan., M., nk.
  81. gizdalı̑nka, f. hoffährtiges, putzsüchtiges Weib, C., Z.; die Stutzerin, Zora.
  82. gízdati, -am, vb. impf. aufputzen, schmücken, Mur., Cig., Jan.; — g. se, hoffährtig sein, Habd.- Mik.; sich hoffährtig kleiden, Luxus zur Schau tragen, Cig., C.
  83. gizdàv, -áva, adj. hoffährtig, prunksüchtig, geckenhaft, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; luxuriös: gizdave tenčice, C.; gízdav, -áva, Valj. (Rad).
  84. gizdȃvka, f. die Hoffährtige, die Putzdirne, Cig., Jan., Npes.-Vraz.
  85. gizdovína, f. der Schmuckgegenstand, Erj. (Som.); — prim. gizda 2).
  86. glȃbež, m. človek, ki bi vse rad sam za se pograbil, Dol.
  87. glábiti, glȃbim, vb. impf. raffen, Rib.- Z.; bogastvo črez vsakdanjo potrebo željno glabiti, Krelj; — rauben, Dict.- C.; — prim. grabiti. (?)
  88. glȃd, glȃda, gladȗ, m. 1) der Hunger; od glada (gladu) umreti, vor Hunger sterben; gladu streči, darben, Cig.; za glada, = za rana, früh morgens, Rib.- C., Z.; glad je hud tat, der Hunger kennt kein Gesetz, Npreg.- Z.; glad je z medom stric, = der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — 2) neka vrsta kislic, der Ampfer (rumex), SlGor., ogr.- C.; prim. gladovnik, lakot, netek, smok.
  89. glȃd, -ı̑, f. der Hunger: od glȃdi, Guts., SlGor.- C., Levst. (Beč.).
  90. gládav, adj. lüstern, Jan.
  91. gladčína, f. die Glätte, Cig., Jan., Cig. (T.); svinčena g., die Bleiglätte, DZ.
  92. gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.- M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
  93. glȃdən, -dna, adj. hungrig; g. biti česa, etwas heftig verlangen; gladno leto, das Hungerjahr, Z.
  94. 1. glȃdež, m. 1) ein Werkzeug zum Glätten, der Glätter, Cig.; der Glättzahn, V.-Cig.; das Bügeleisen der Schneider, Gor.; suknarski gladež, die Tuchkarde, Cig.; — 2) gladež — pumpež (tako govore neko igro igraje: eden po mizi z roko gladi, drugi pa skuša po njej udariti), Kr.; — 3) die Mannstreu (eryngium amethystinum), Rodik- Erj. (Torb.); — die dornige Hauhechel (ononis spinosa), Jan., M., Medv. (Rok.); — die Kardendistel (carduus crispus), Št.- Cig.
  95. 2. glȃdež, m. der Hungerleider, Št.- C.; gladeži in kradeži (o vrabcih), Str.
  96. gladı̑ja, f. die Hungersnoth, Z., M., Burg., Notr.
  97. gladíłce, n. kleines Glättwerkzeug; stekleno gladilce, das Glättglas, Cig.
  98. gladíłən, -łna, adj. zum Glätten dienend, Polier-, Cig.; gladilno jeklo, der Polierstahl, Cig.
  99. gladı̑łka, f. das Glättholz der Schuhmacher, Mur.
  100. gladı̑łnica, f. 1) die Glättmaschine, Cig., Jan.; — die Rolle, die Rollmange, C.; — 2) die Glättstube, Cig.

   36.939 37.039 37.139 37.239 37.339 37.439 37.539 37.639 37.739 37.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA