Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.401-37.500)

  1. gáłtra, f. nav. pl. galtre, die Hosenträger, Blc.-C., Kr.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. halfter, Hosenträger.
  2. galȗn, m. der Alaun, Cig. (T.), C., Št.; samodelski g., künstlicher Alaun, Erj. (Min.); — prim. bav. galaun.
  3. galȗnat, adj. Alaun-: galunati skriljnik, der Alaunschiefer, Cig. (T.); galunata voda, Alaunwasser, Jes.
  4. galúnovəc, -vca, m. der Alaunstein, Cig. (T.).
  5. galúnovica, f. das Alaunwasser, Cig. (T.).
  6. galvanīzəm, -zma, m. z dotikanjem zbujena elektrika, der Galvanismus.
  7. galvanizováti, -ȗjem, vb. impf. galvanisieren, Cig., Jan.
  8. gámbati, gȃmbam, vb. impf. watscheln, Mur., Ščav.- C.; waten, C.; — schlendern, Cig., Jan.; — prim. it. gamba, das Bein, der Fuß, gambettare, zappeln, strampeln, Štrek. (Arch.).
  9. gambele, f. pl. 1) die Beine ( zaničlj.), Fr.- C.; — 2) großes, ungeschicktes Gebäude, Fr.- C.; — prim. it. gamba, das Bein.
  10. gámbole, f. pl. baufälliges Gebäude, Kr.- Valj. (Rad).
  11. gámbovəc, -vca, m. neko jabolko, der Borsdorfer, Gor.
  12. gānglij, m. = živčni ozel, der Nervenknoten, das Ganglion, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  13. gániti, -im, vb. pf. = goljufati, Cig.; ganil me je za deset cekinov, Cig.; — prim. it. ingannare, betrügen.
  14. gántar, -rja, m. der Lagerbaum für Fässer im Keller, Cig., C., Mik.; — prim. bav. ganter, it. cantiere, Mik. (Et.).
  15. gára, f. 1) ein enthaarter Fleck, der Schund, Z.; — 2) die Schindmähre, Goriš.; — 3) ein Schafsname, Poh.- C.; — prim. garati.
  16. gáranje, n. das Reiben, Cig.
  17. 1. gárati, -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.- C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.- C.; — = težko nositi, Banjščice- Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.
  18. 2. gárati, -am, vb. impf. = gariti, SlGor.- C., SlGradec- C.
  19. gárav, adj. rauh: garave so njihove srajce, LjZv.; — prim. garast.
  20. gȃrbati, -am, vb. impf. g. koga, jemandem das Fell gärben, Cig., BlKr.; — g. se = drgniti se, BlKr.; — prim. nem. gärben.
  21. garbı̑n, m. der Nordwind, Mur., C.; — prim. it. garbino, der Südwestwind.
  22. gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič- C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.- Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
  23. gárice, f. pl. dem. gare; 1) ein leichter Leiterwagen, Fr., SlGor.- C.; — 2) die Wagenleiter, Mur., Cig., Raič- C., vzhŠt.
  24. gáriti, -im, vb. impf. entblößen, Jan., ogr.- C.; — g. se, sich unanständig entblößen, Mur., Jan., C.- vzhŠt.; — prim. galiti se.
  25. garja, adj., Guts., pogl. garje.
  26. garjáča, f. knorriger Stock, C.; nav. gorjača.
  27. gárjav, adj. räudig, krätzig; garjava ovca, ein räudiges Schaf.
  28. gárjavəc, -vca, m. 1) der Krätzige, Cig.; — 2) die Scabiose (scabiosa), Hip.- C., Medv. (Rok.).
  29. gárje, garij, f. pl. 1) die Krätze, die Räude; g. imeti; črvive garje, die Milbenkrätze, Cig.; — 2) = hraste, Gor.; — prim. lat. agria, fr. agrie, die Flechte, C.
  30. gárne, f. pl. = garje 1), Soška dol.- Erj. (Torb.).
  31. 2. gárnik, m. der Garnhaspel, Dol.; — der Haspel mit zwei großen Spulen, um daran Strähne auf Knäuel abzuwickeln, Cig., Št.; — psovka suhemu človeku, Cig., BlKr.
  32. garnizōna, f. vojaštvo v kakem mestu nastanjeno, die Garnison.
  33. gárnjak, m. = koš za listje, C.
  34. gáščerica, f. die Eidechse: siva g., die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Nov., ZgD., Erj. (Ž.); — prim. stsl. jašterica.
  35. gašénje, n. das Löschen.
  36. gȃt, m. 1) der Damm, das Wehr, Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; der Faschinendamm, vzhŠt.- C.; — 2) der Abzugscanal, Mik., Trst. (Let.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) erstickender Gestank, Blc.-C.
  37. gáta, f. 1) die Verstopfung, Cig.; — 2) mlinska gata, der Mühldamm, C.
  38. gȃtar, -rja, m. der Wahrsager, BlKr.; gatarji so tudi tisti, ki živino zdravijo z vražami, BlKr.
  39. gátati, gȃtam, vb. impf. rathen, wahrsagen, C., BlKr., Zora; — menda iz hs.
  40. gátavəc, -vca, m. der Wahrsager, Habd.- Mik.
  41. gȃte, f. = gače, die Unterziehhose; weiße, leinene Beinkleider: poljanci v breškem okraju nosijo ob delavnikih široke bele gate, Pjk. (Črt.); — prim. bav. gatyen, gati-hosen, madž. gatya, iz slovanščine, Levst. (Rok.).
  42. gátən, -tna, adj. stopfend (o jedeh), C.; — prim. zagaten.
  43. gátər, -tra, m. das Gatter, das Gitter, Mur., Rez.- C., Št.; — iz nem.
  44. gatílọ, n. das Stopfwerk, Cig.
  45. gátiti, -im, vb. impf. 1) stopfen, Meg., Cig., Jan.; trde jedi gate život, harte Speisen verstopfen den Leib, Cig.; füttern, schoppen, Mur., SlGradec- C.; otroka g., C.; — v grlu se mi gati, es drückt mich im Halse, Fr.- C.; — soparica gati, die Hitze ist erstickend, Z., Blc.-C.; — g. se = stiskati se, ovce se gate, Krn- Erj. (Torb.); po zatohlih, smradnih prostorih se gati gladno siromaštvo, Zv.; — 2) eindämmen, deichen, Cig., Fr.- C.; — 3) hindern: g. posvečenje, ogr.- C.; — tudi: gatíti, -ím.
  46. gatı̑vəc, -vca, m. der Stopfer, Cig., Jan.
  47. gȃvəc, -vca, m. der Kibitz (vanellus cristatus), Cig., Frey. (F.).
  48. gȃvez, m. die Beinwurz (symphytum officinale), Cig., vzhŠt.- C., Celjska ok.- Trst. (Let.).
  49. gȃvran, m. der Rabe, Cig., Jan., Prip.- Mik.; ( astr.) der Rabe, Cig. (T.).
  50. gȃz, -ı̑, f. izgažena pot, der Schneepfad; držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, Levst. (Zb. sp.); der Pfad: kar hodi povodne gazi, Ravn.
  51. gȃz, m. = gaz f.: po ozkem gazu, Jurč.; gaz je slab, Zv.
  52. gȃzda, m. der Hauswirt, ogr.- C., BlKr.
  53. gȃzdarica, f. die Hauswirtin, ogr.- C., BlKr.
  54. 1. gazēla, f. die Gazelle (antilope dorcas), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  55. 2. gazēla, f. neka vrsta liričnih pesni, das Ghasel, Jan., Preš.
  56. gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.- C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.- C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.- C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.
  57. gazomētər, -tra, m. das Gasometer, Jan., nk.; — prim. plinomer.
  58. gáža, f. sled, ki ga pušča divjačina v snegu, die Schneespur, Plužna- Erj. (Torb.).
  59. gáženje, n. das Waten.
  60. gȃžnja, f. 1) das Waten, Cig., Fr.- C.; der Tiefgang, Cig.; čolni s 47 cm globoko gažnjo, DZkr.; — 2) = gaz, Guts.
  61. gę́ba, f. 1) pokvečen klobuk, Z., Ig; — 2) = pokveka (o človeku), Z.; hodijo kakor gebe, Vod. (Izb. sp.); — prim. guba. (?)
  62. gę̑gač, m. 1) träger Mensch, Vest.; — 2) = srakoper, Hal.- C., Valj. (Rad); — 3) das Taschenmesser, Hal.- C.; — prim. hs. gegati = gugati.
  63. gę́ge, f. pl. das Beinkleid, SlGor.- C.; pos. ozke in kratke hlače, C., Valj. (Rad), BlKr., SlGor.- C.
  64. gę́l, adj. gelb, Trub., Dalm.; — iz nem.; prim. stvn. gelo, Mik. (Et.).
  65. gelíti, -ím, vb. impf. laut singen, z. B. in der Charwoche die Psalmen singen, Tolm.
  66. generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.
  67. generālən, -lna, adj. občen, General-, nk.; generalno rediteljstvo, die Generaldirection, nk.
  68. genētičən, -čna, adj. postanka se tičoč, genetisch, Cig. (T.).
  69. gēnij, m. 1) neko božanstveno bitje, der Genius, Cig. (T.); — 2) veleum, das Genie, Cig. (T.), nk.
  70. gəníti, gánem, vb. pf. 1) bewegen, Mur.; nič ga ne gane, nichts bringt ihn von der Stelle, Z.; — g. se, sich rühren; ne g. se z mesta; cena se ne gane; der Preis steht, Cig.; weichen: junak se sovražniku ne gane, Z.; — 2) rühren, einen Eindruck machen; ne ganejo ga ne prošnje ne solze; Ostrovrhar ji srce nedolžno gane, Preš.; — g. se zgledom, sich durch Beispiele rühren lassen, Krelj; — 3) eine Bewegung machen; ne g. z jezikom, nicht mucken, Cig.; nisem genil z mazincem, LjZv.; — crepieren, Fr.- C.; — 4) vb. impf.: vsa že s črvi gane, wimmelt von Würmern, Kast.
  71. geodezı̑ja, f. die Land- und Feldtheilung, die Geodäsie, Cig. (T.).
  72. geognozı̑ja, f. nauk o zemlji, kakšna je, die Geognosie, Jan., Cig. (T.); prim. zemljeznanstvo.
  73. geogonı̑ja, f. teorija o postanku zemeljske skorje, die Geogonie, Cig. (T.).
  74. geogrāf, m. zemljepisec, der Geograph.
  75. geogrāfičən, -čna, adj. = geografski, Jan., nk.
  76. geografı̑ja, f. zemljepis, zemljepisje, die Geographie.
  77. geolōg, m. kdor se peča z geologijo, der Geolog.
  78. geologı̑ja, f. nauk o zemeljski skorji in njenem postanku, die Geologie; — prim. zemljeslovje.
  79. geolōški, adj. geologisch, nk.
  80. geomētričən, -čna, adj. geometrisch, Jan.
  81. geometrı̑ja, f. znanstvo o prostorskih količinah, die Geometrie.
  82. georgīna, f. die Georgine (Dahlia variabilis), Tuš. (R.).
  83. germanīzəm, -zma, m. po svojstvu nemškega jezika narejen izraz ali rek, der Germanismus, Cig. (T.), nk.
  84. gerūndij, m. das Gerundium ( gramm.).
  85. gı̑b, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.- Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.- C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
  86. gibálọ, n. der Bewegungsapparat, das Triebwerk, der Motor, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; elektromagnetno g., Sen. (Fiz.); — gibala, die Bewegungsorgane, Cig. (T.); gíbala, Erj. (Som.); — pren. narodnostna ideja, najmočnejše gibalo in gonilo sedanjega veka, Str.
  87. gibánica, f. eine Art Kuchen (razblinjeno testo, s sirom in drugimi rečmi debelo namazano in potem zavihano), Cig., Jan., vzhŠt.; — prim. Pjk. (Črt. 60.).
  88. gibáničnik, m. jerbas za gibanice, SlGor.- C.
  89. gíbanje, n. die Regung, die Bewegung; pojemalno, pospeševano g., verzögerte, beschleunigte Bewegung, Sen. (Fiz.); valovito g., die Wellenbewegung, Jan.; odsevno g., die Reflexbewegung, Erj. (Som.); — narodno g., die nationale Bewegung, nk.; dušno g., die Regungen der Seele, Cig., Jap.- C.
  90. gibàt, -áta, adj. = gibast, C., Ščav.
  91. gíbati, -bam, -bljem, vb. impf. ad geniti; 1) regen, bewegen; s prstom, z roko, z nogo g., den Finger, die Hand, den Fuß bewegen; z jezikom gibati, züngeln, Cig.; — sich bewegen; dokler še gibljem, Z.; komaj je mogel gibati, Jsvkr.; — g. se, sich bewegen; most se giblje, die Brücke wankt; vse se giblje, alles ist rege; — 2) crepieren, ogr.- C.
  92. gíbčən, -čna, adj. leicht beweglich, gelenksam; rührig; na stare dni človek ni več tako gibčen; ima gibčne prste za spletanje las, jvzhŠt.
  93. gı̑bəc, -bca, m. die Bewegung, Kos.- C.
  94. gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.- C.
  95. gíbən, -bna, adj. Bewegungs-: gibni živci, die Bewegungsnerven, Cig. (T.).
  96. gíbica, f. dem. giba, das Fältchen, Mur., Jan.
  97. gíbiti, -im, vb. impf. falten, Blc.-C., vzhŠt.- Vest.
  98. gı̑bljaj, m. die einmalige Regung, die Bewegung, Cig., Jan., Cig. (T.), M., C.; — pren. gibljaji v srcu, Jurč.
  99. gı̑bnik, m. der Bewegungsnerv, Cig. (T.).
  100. giboglèd, -glę́da, m. das Stroboskop, das Thaumatrop, Cig. (T.).

   36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA