Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (37.301-37.400)
-
fŕnkniti, fȓnknem, vb. pf. 1) schnellen, C.; — 2) schwirrend enteilen, C.
-
frǫ́dəlj, -dlja, m. belaubte Zweige (als Viehfutter), Cig., Jan., Nov.- C., Polj.; frodelj ali veje klestiti, Dict.; — prim. it. fronde, Laub.
-
fromentı̑n, m. der Mais, Cig., Rib.; — prim. it. formentone, Mais.
-
frǫ̑nta, f. Rüben, Möhren, Erdäpfel u. dgl. als Schweinefutter, Poh.
-
frǫ̑š, m. der über den Boden hinaus ragende Theil der Dauben, die Zarge eines Fasses, der "Frosch", SlGor., Fr.- C., jvzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — iz nem.; pogl. utor, otor.
-
frtíca, f. mesto, kjer ima veter veliko moč, na frtici, starkem Winde ausgesetzt, Polj.; ( nam. vrtica?).
-
frúla, f. die Hirtenflöte, Jan.; die Flöte: godec s frulo = frular, Erj. (Izb. sp.); tudi hs.; prim. madž. furulya, Mik. (Et.).
-
frȗlar, -rja, m. = godec s frulo, Erj. (Izb. sp.).
-
fržǫ̑ł, -ǫ̑la, m. = fižol; — prim. tirol.-nem. farsöl, Levst. (Rok.).
-
fȗcək, -cka, m. grajalna beseda porednemu otroku: ti fucek ti! jvzhŠt.
-
fȗckati, -am, vb. impf. 1) huschen: ponočni ptiči okoli fuckajo, Glas.; — 2) = fucati, C.
-
fȗčka, f. das Vogelpfeifchen, ogr.- Valj. (Rad).
-
fȗčkati, -am, vb. impf. mit dem Munde pfeifen, BlKr., vzhŠt., jvzhŠt., ogr.- Vest.
-
fudljáti, -ȃm, vb. impf. wehen: čist veter fudlja, Fr.- C.
-
fȗflja, f. flatterhafte Person, der Windbeutel, Cig.; psovka: fuflja fufljasta! Polj.
-
fȗfnja, f. der Hühnersteiß, SlGor.- C.
-
fufnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, Cig., ogr.- C., Blc.-C., Trst. (Let.).
-
fūga, f. die Fuge (pri glasbi), Cig., Jan.
-
fȗjkati, -am, vb. impf. f. na koga, nad kom, jemandem seine Verachtung zeigen, ("pfui" sagen), Fr.- C.
-
fùk, interj. husch, Cig., C.
-
fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
-
fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.- C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.- C., Mik.
-
fulíka, f. = čist veter, Fr.- C.; — prim. fuliti.
-
fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.- C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.- C.; — schleifend gehen, Rez.- C.
-
fumarōl, m. fumaroli, čadobljuvni ognjeniki, die Fumarolen, Cig. (T.), Jes.
-
fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; — prim. it. affondare, versenken.
-
fȗnduš, m. das Fundament (eines Hauses), jvzhŠt.; — prim. lat. fundus.
-
fùnt, fúnta, m. das Pfund; na funte prodajati, pfundweise verkaufen.
-
fȗntnik, m. kar je funt težko, der Pfündner, Cig., Jan.; sulec f., Cig.; — der Pfundapfel, Cig.
-
fȗrež, m. 1) pojedina ob kolinah, Št.; — 2) črna juha ob kolinah, Hal.; die Wurstsuppe, Valj. (Rad).
-
fúrija, f. 1) die Furie, Cig.; — 2) der Ungestüm; — 3) ungestümer Mensch.
-
furlȃnka, f. eine kleine Axt mit kurzem Stiel, Rib., Notr., Polj.
-
fȗšpan, m. der Buchsbaum (buxus), Z., jvzhŠt.
-
fȗšta, f. das Kapperschiff, Dict.; — prim. it. fusta.
-
fȗtač, m. der Wiedehopf, kajk.- Valj. (Rad), SlN.
-
fužı̑na, f. die Nagelschmiede, Valj. (Rad); — die Hammerhütte, tudi pl. fužine, das Hammerwerk; — prim. it. fucina, die Schmiede, Mik. (Et.).
-
fužı̑nar, -rja, m. der Besitzer eines Hammerwerkes, Dol.; fužinár, Gor.
-
gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
-
gabaníca, f. manjši gaban, tudi za ženske, Mur., Jan., C., Hal.- Zora.
-
1. gábati, gȃbam, vb. impf. (im Koth, Schnee) waten, Mur., Št.; — prim. gambati.
-
gȃbər, -bra, m. tudi: beli g., die Hainbuche, die Weißbuche (carpinus betulus); črni g., die Hopfenbuche (ostrya carpinifolia), Cig., C., Erj. (Rok.); tudi: gábər, Dol.
-
gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija- Svet. (Rok.); — prim. ogaven.
-
gabríca, f. die Frucht der Weißbuche, C.; coll. (polšica je bila nanesla) velik kupček želoda, žiri in gabrice, Jurč.
-
gabrína, f. das Weißbuchenholz; — der Weißbuchenwald.
-
gábrov, adj. weißbuchen; gabrov les, das Weißbuchenholz.
-
gábrovəc, -vca, m. ein Weißbuchenstamm, Jan.
-
gabrovína, f. das Weißbuchenholz; — tudi gábrovina, Valj. (Rad).
-
gácəlj, -clja, m. das Stück: g. kruha, Ip.- Erj. (Torb.).
-
1. gȃča, f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.- Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
-
2. gȃča, f. das Stopfwerk, Cig.
-
gáčenje, n. das Stopfen, (gatenje) Cig.
-
gačína, f. der Baumzwiesel, der Doppelast, vzhŠt.- C.
-
gȃčnat, adj. zwieselig: gačnato drevo, C.
-
gȃčnik, m. 1) das Unterziehhosenband, C.; — 2) die Stendelwurz (platanthera), Hip. (Orb.).
-
gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper ( v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.
-
gádati, gȃdam, vb. impf. 1) zu errathen suchen, errathen, Mur.; — 2) schwatzen, faseln, vzhŠt.- C.; — prim. gatati.
-
gȃdba, f. das Tadeln, Rez.- C.
-
gádən, -dna, adj. ekelhaft, abscheulich, Mur., Cig. (T.).
-
gádina, f. das Viperloch, C., BlKr.- M., Notr., Lašče- Erj. (Torb.).
-
gáditi, gȃdim, vb. impf. 1) verächtlich, ekelhaft machen, tadeln, anschwärzen, Mur., C.; vsi so mu jo gadili, pa jo je vendar vzel, Guts.; — 2) gadi se mi kaj, ich habe Ekel, Abscheu vor etwas, Cig. (T.), C.
-
gadjȃd, f. das Natterngezücht, SlN.- C.
-
gadljìv, -íva, adj. scheußlich, hässlich, Rez.- C.
-
gȃdnjak, m. die Haferwurz (scorzonera), Cig., C.
-
gadomǫ̑ljəc, -ljca, m. der Schlangenanbeter, Cig.
-
gadomǫ̑rəc, -rca, m. der Schlangentödter, Jan.
-
gadomǫ́rən, -rna, adj. schlangentödtend, Cig.
-
gága, f. 1) die Ente, Jan., Šol.; — 2) die Eiderente o. Eidergans (somateria molissima), Jan., Erj. (Ž.).
-
gȃganje, n. 1) das Schnattern; — 2) das Verrecken, Cig.
-
gȃgati, -am, vb. impf. 1) schnattern (o goseh); — 2) nicht zu Athem kommen können, im Verenden liegen, Cig., C., M.
-
gagínji, adj. von der Eidergans: gaginje perje, Eiderdunen, Jan.
-
gagljáti, -ȃm, vb. impf. gackern, schnattern: g. kakor gos ali kokoš, Dict.; gos gaglja, Hip. (Orb.).
-
gágniti, gȃgnem, vb. pf. 1) mucksen, Hip.- C.; — 2) verenden, Cig., Jan., C., M., Notr.; gagnil boš, kakor mače, če ga izpodbiješ s polenom, Glas.
-
gáj, m. 1) junger, gehegter, gepflegter Wald, das Hegeholz; — der Hain, Mur., Cig., Jan.; — 2) kos pašnika, ki ga za binkoštno jutro "gajijo", Ščav.- Pjk. (Črt.); — 3) na gajih živeti, auf dem Lande leben, Mariborska ok.- Kres (I. 358.).
-
gȃjar, -rja, m. der Förster, C.
-
gȃjba, f. der Käfig, Cig., SlN.; — prim. it. gabbia, der Käfig.
-
gȃjda, f. = diple, Jan., Šol.; — hs.
-
gajdáš, m. = diplaš, Jan., Šol., SlN.; — hs.
-
gajevína, f. das Hegeholz, Cig.
-
gȃjica, f. das nach L. Gaj so benannte Alphabet der Kroaten und Slovenen, nk.
-
gajína, f. das Gehege, Z.
-
gajíšče, n. das Gehege, Jan.
-
gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.- C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.- Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.- C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.
-
gȃjnik, m. der Heger, der Förster, Cig., C.; — der Obstbaumzüchter, Fr.- C.
-
gȃkati, -kam, -čem, vb. impf. schnattern, krächzen, C.
-
gāla, f. die festliche etikettenmäßige Kleidung, die Gala, die Galauniform, nk.
-
galāntən, -tna, adj. uljuden pos. proti ženskam, galant, nk.
-
galę̑b, m. die Möve, die Lachmöve (larus ridibundus), Cig., Erj. (Ž.); — hs.
-
galẹ́ja, f. bojna ladija srednjega veka, die Galeere, Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Preš., Npes.-K.; na galejo obsojen, Bas.; — prim. it. galea.
-
galeōt, m. der Galeerensclave, V.-Cig.; — prim. it. galeotto.
-
galerı̑ja, f. ozek, dolg prostor v poslopju, pos. najvišji prostor v gledališču, die Gallerie.
-
gȃłgarica, f. der Pfannenstiel, die Schwanzmeise (parus caudatus), ("gavgarca") C., Frey. (F.).
-
gȃłge, f. pl. iz nem. Galgen; pogl. vislice.
-
gȃlic, m. die Schusterschwärze, Valj. (Rad); — prim. hs. galic = galica.
-
galīca, f. der Vitriol, Cig. (T.), Levst. (Nauk); modra ali bakrena g., der Kupfervitriol, zelena ali železna g., der Eisenvitriol, Erj. (Min.); — prim. nem. Galitzenstein = Vitriol.
-
gȃlič, m. = galic, Guts., Mur.
-
galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče- Levst. (Rok.).
-
galijǫ̑tlja, f. ein großes plumpes Weib, (galjotlja) Mur.
-
gáliti, -im, vb. impf. entblößen, enthüllen, Jan., Fr.- C.; g. se, sich unanständig entblößen, vzhŠt.- C.
-
gȃłka, f. der Gallapfel, Kras; — prim. it. galla, Gallapfel.
-
galōnəc, -nca, m. die Tresse, die Borte, Fr.- C.; — prim. it. gallone, C.
36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani