Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.301-37.400)


  1. fŕnkniti, fȓnknem, vb. pf. 1) schnellen, C.; — 2) schwirrend enteilen, C.
  2. frǫ́dəlj, -dlja, m. belaubte Zweige (als Viehfutter), Cig., Jan., Nov.- C., Polj.; frodelj ali veje klestiti, Dict.; — prim. it. fronde, Laub.
  3. fromentı̑n, m. der Mais, Cig., Rib.; — prim. it. formentone, Mais.
  4. frǫ̑nta, f. Rüben, Möhren, Erdäpfel u. dgl. als Schweinefutter, Poh.
  5. frǫ̑š, m. der über den Boden hinaus ragende Theil der Dauben, die Zarge eines Fasses, der "Frosch", SlGor., Fr.- C., jvzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — iz nem.; pogl. utor, otor.
  6. frtíca, f. mesto, kjer ima veter veliko moč, na frtici, starkem Winde ausgesetzt, Polj.; ( nam. vrtica?).
  7. frúla, f. die Hirtenflöte, Jan.; die Flöte: godec s frulo = frular, Erj. (Izb. sp.); tudi hs.; prim. madž. furulya, Mik. (Et.).
  8. frȗlar, -rja, m. = godec s frulo, Erj. (Izb. sp.).
  9. fržǫ̑ł, -ǫ̑la, m. = fižol; prim. tirol.-nem. farsöl, Levst. (Rok.).
  10. fȗcək, -cka, m. grajalna beseda porednemu otroku: ti fucek ti! jvzhŠt.
  11. fȗckati, -am, vb. impf. 1) huschen: ponočni ptiči okoli fuckajo, Glas.; — 2) = fucati, C.
  12. fȗčka, f. das Vogelpfeifchen, ogr.- Valj. (Rad).
  13. fȗčkati, -am, vb. impf. mit dem Munde pfeifen, BlKr., vzhŠt., jvzhŠt., ogr.- Vest.
  14. fudljáti, -ȃm, vb. impf. wehen: čist veter fudlja, Fr.- C.
  15. fȗflja, f. flatterhafte Person, der Windbeutel, Cig.; psovka: fuflja fufljasta! Polj.
  16. fȗfnja, f. der Hühnersteiß, SlGor.- C.
  17. fufnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, Cig., ogr.- C., Blc.-C., Trst. (Let.).
  18. fūga, f. die Fuge (pri glasbi), Cig., Jan.
  19. fȗjkati, -am, vb. impf. f. na koga, nad kom, jemandem seine Verachtung zeigen, ("pfui" sagen), Fr.- C.
  20. fùk, interj. husch, Cig., C.
  21. fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
  22. fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.- C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.- C., Mik.
  23. fulíka, f. = čist veter, Fr.- C.; — prim. fuliti.
  24. fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.- C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.- C.; — schleifend gehen, Rez.- C.
  25. fumarōl, m. fumaroli, čadobljuvni ognjeniki, die Fumarolen, Cig. (T.), Jes.
  26. fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; prim. it. affondare, versenken.
  27. fȗnduš, m. das Fundament (eines Hauses), jvzhŠt.; prim. lat. fundus.
  28. fùnt, fúnta, m. das Pfund; na funte prodajati, pfundweise verkaufen.
  29. fȗntnik, m. kar je funt težko, der Pfündner, Cig., Jan.; sulec f., Cig.; — der Pfundapfel, Cig.
  30. fȗrež, m. 1) pojedina ob kolinah, Št.; — 2) črna juha ob kolinah, Hal.; die Wurstsuppe, Valj. (Rad).
  31. fúrija, f. 1) die Furie, Cig.; — 2) der Ungestüm; — 3) ungestümer Mensch.
  32. furlȃnka, f. eine kleine Axt mit kurzem Stiel, Rib., Notr., Polj.
  33. fȗšpan, m. der Buchsbaum (buxus), Z., jvzhŠt.
  34. fȗšta, f. das Kapperschiff, Dict.; prim. it. fusta.
  35. fȗtač, m. der Wiedehopf, kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  36. fužı̑na, f. die Nagelschmiede, Valj. (Rad); — die Hammerhütte, tudi pl. fužine, das Hammerwerk; prim. it. fucina, die Schmiede, Mik. (Et.).
  37. fužı̑nar, -rja, m. der Besitzer eines Hammerwerkes, Dol.; fužinár, Gor.
  38. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; prim. it. gabbano, der Regenrock.
  39. gabaníca, f. manjši gaban, tudi za ženske, Mur., Jan., C., Hal.- Zora.
  40. 1. gábati, gȃbam, vb. impf. (im Koth, Schnee) waten, Mur., Št.; — prim. gambati.
  41. gȃbər, -bra, m. tudi: beli g., die Hainbuche, die Weißbuche (carpinus betulus); črni g., die Hopfenbuche (ostrya carpinifolia), Cig., C., Erj. (Rok.); tudi: gábər, Dol.
  42. gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija- Svet. (Rok.); — prim. ogaven.
  43. gabríca, f. die Frucht der Weißbuche, C.; coll. (polšica je bila nanesla) velik kupček želoda, žiri in gabrice, Jurč.
  44. gabrína, f. das Weißbuchenholz; — der Weißbuchenwald.
  45. gábrov, adj. weißbuchen; gabrov les, das Weißbuchenholz.
  46. gábrovəc, -vca, m. ein Weißbuchenstamm, Jan.
  47. gabrovína, f. das Weißbuchenholz; — tudi gábrovina, Valj. (Rad).
  48. gácəlj, -clja, m. das Stück: g. kruha, Ip.- Erj. (Torb.).
  49. 1. gȃča, f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.- Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
  50. 2. gȃča, f. das Stopfwerk, Cig.
  51. gáčenje, n. das Stopfen, (gatenje) Cig.
  52. gačína, f. der Baumzwiesel, der Doppelast, vzhŠt.- C.
  53. gȃčnat, adj. zwieselig: gačnato drevo, C.
  54. gȃčnik, m. 1) das Unterziehhosenband, C.; — 2) die Stendelwurz (platanthera), Hip. (Orb.).
  55. gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper ( v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.
  56. gádati, gȃdam, vb. impf. 1) zu errathen suchen, errathen, Mur.; — 2) schwatzen, faseln, vzhŠt.- C.; — prim. gatati.
  57. gȃdba, f. das Tadeln, Rez.- C.
  58. gádən, -dna, adj. ekelhaft, abscheulich, Mur., Cig. (T.).
  59. gádina, f. das Viperloch, C., BlKr.- M., Notr., Lašče- Erj. (Torb.).
  60. gáditi, gȃdim, vb. impf. 1) verächtlich, ekelhaft machen, tadeln, anschwärzen, Mur., C.; vsi so mu jo gadili, pa jo je vendar vzel, Guts.; — 2) gadi se mi kaj, ich habe Ekel, Abscheu vor etwas, Cig. (T.), C.
  61. gadjȃd, f. das Natterngezücht, SlN.- C.
  62. gadljìv, -íva, adj. scheußlich, hässlich, Rez.- C.
  63. gȃdnjak, m. die Haferwurz (scorzonera), Cig., C.
  64. gadomǫ̑ljəc, -ljca, m. der Schlangenanbeter, Cig.
  65. gadomǫ̑rəc, -rca, m. der Schlangentödter, Jan.
  66. gadomǫ́rən, -rna, adj. schlangentödtend, Cig.
  67. gága, f. 1) die Ente, Jan., Šol.; — 2) die Eiderente o. Eidergans (somateria molissima), Jan., Erj. (Ž.).
  68. gȃganje, n. 1) das Schnattern; — 2) das Verrecken, Cig.
  69. gȃgati, -am, vb. impf. 1) schnattern (o goseh); — 2) nicht zu Athem kommen können, im Verenden liegen, Cig., C., M.
  70. gagínji, adj. von der Eidergans: gaginje perje, Eiderdunen, Jan.
  71. gagljáti, -ȃm, vb. impf. gackern, schnattern: g. kakor gos ali kokoš, Dict.; gos gaglja, Hip. (Orb.).
  72. gágniti, gȃgnem, vb. pf. 1) mucksen, Hip.- C.; — 2) verenden, Cig., Jan., C., M., Notr.; gagnil boš, kakor mače, če ga izpodbiješ s polenom, Glas.
  73. gáj, m. 1) junger, gehegter, gepflegter Wald, das Hegeholz; — der Hain, Mur., Cig., Jan.; — 2) kos pašnika, ki ga za binkoštno jutro "gajijo", Ščav.- Pjk. (Črt.); — 3) na gajih živeti, auf dem Lande leben, Mariborska ok.- Kres (I. 358.).
  74. gȃjar, -rja, m. der Förster, C.
  75. gȃjba, f. der Käfig, Cig., SlN.; prim. it. gabbia, der Käfig.
  76. gȃjda, f. = diple, Jan., Šol.; hs.
  77. gajdáš, m. = diplaš, Jan., Šol., SlN.; hs.
  78. gajevína, f. das Hegeholz, Cig.
  79. gȃjica, f. das nach L. Gaj so benannte Alphabet der Kroaten und Slovenen, nk.
  80. gajína, f. das Gehege, Z.
  81. gajíšče, n. das Gehege, Jan.
  82. gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.- C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.- Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.- C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.
  83. gȃjnik, m. der Heger, der Förster, Cig., C.; — der Obstbaumzüchter, Fr.- C.
  84. gȃkati, -kam, -čem, vb. impf. schnattern, krächzen, C.
  85. gāla, f. die festliche etikettenmäßige Kleidung, die Gala, die Galauniform, nk.
  86. galāntən, -tna, adj. uljuden pos. proti ženskam, galant, nk.
  87. galę̑b, m. die Möve, die Lachmöve (larus ridibundus), Cig., Erj. (Ž.); hs.
  88. galẹ́ja, f. bojna ladija srednjega veka, die Galeere, Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Preš., Npes.-K.; na galejo obsojen, Bas.; prim. it. galea.
  89. galeōt, m. der Galeerensclave, V.-Cig.; prim. it. galeotto.
  90. galerı̑ja, f. ozek, dolg prostor v poslopju, pos. najvišji prostor v gledališču, die Gallerie.
  91. gȃłgarica, f. der Pfannenstiel, die Schwanzmeise (parus caudatus), ("gavgarca") C., Frey. (F.).
  92. gȃłge, f. pl. iz nem. Galgen; pogl. vislice.
  93. gȃlic, m. die Schusterschwärze, Valj. (Rad); prim. hs. galic = galica.
  94. galīca, f. der Vitriol, Cig. (T.), Levst. (Nauk); modra ali bakrena g., der Kupfervitriol, zelena ali železna g., der Eisenvitriol, Erj. (Min.); prim. nem. Galitzenstein = Vitriol.
  95. gȃlič, m. = galic, Guts., Mur.
  96. galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče- Levst. (Rok.).
  97. galijǫ̑tlja, f. ein großes plumpes Weib, (galjotlja) Mur.
  98. gáliti, -im, vb. impf. entblößen, enthüllen, Jan., Fr.- C.; g. se, sich unanständig entblößen, vzhŠt.- C.
  99. gȃłka, f. der Gallapfel, Kras; — prim. it. galla, Gallapfel.
  100. galōnəc, -nca, m. die Tresse, die Borte, Fr.- C.; prim. it. gallone, C.

   36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA