Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.201-37.300)

  1. fluōr, m. das Fluor ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  2. fluorovȃnje, n. = fluorescencija, Cig. (T.).
  3. fofòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Jan., Mik.
  4. fofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) mit den Flügeln rauschen, flattern (o velikih ptičih), Cig., M., C.; — 2) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.
  5. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.
  6. forı̑ntnik, m. das Einguldenstück, Jan., DZ.
  7. formālən, -lna, adj. oblike se tičoč, formell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formalni razlog, der Formalgrund, formalna beseda, das Formwort ( opp. Begriffswort), Cig. (T.).
  8. formāt, m. knjižna oblika, das Format, Cig. (T.), nk.
  9. fōrmula, f. za posebne slučaje določeno besedilo ali ( math.) s črkami izraženo računsko pravilo, die Formel, Cig. (T.).
  10. formulár, m. obrazec, vzorec, das Formular, Jan.
  11. fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
  12. fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).
  13. fotı̑v, m. der Bastard, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  14. fotogēn, m. neko mineralno olje, das Photogen, Cig. (T.).
  15. fotografı̑ja, f. die Photographie; — prim. svetlopis.
  16. fotomētər, -tra, m. svetlomer, das Photometer, Cig. (T.).
  17. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
  18. frȃčar, -rja, m. der Schleuderer, Dict., Cig.; mesto je od fračarjev obdano, Jap. (Sv. p.).
  19. fráčən, -čna, adj. Schleuder-: fračno kamenje, Dalm.
  20. fračkáti, -ȃm, vb. impf. verschleudern, vergeuden, BlKr.; — prim. zafračkati.
  21. frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.
  22. frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.
  23. frákəlj, -klja, (-kəljna), m. das Halbseitel; — prim. bav. frackele, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  24. fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
  25. francǫ̑zi, m. pl. die Lustseuche.
  26. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  27. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  28. frančiškȃn, m. der Franciscanermönch.
  29. frančiškȃnka, f. die Franciscanernonne, Cig.
  30. fránjevəc, -vca, m. = frančiškan, Let.; — hs.
  31. frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.
  32. frȃnža, f. die Franse; — iz nem.
  33. frȃnžar, -rja, m. der Fransenmacher, Cig.
  34. frȃnžati, -am, vb. impf. fransen, Cig.; f. se, sich fasern, jvzhŠt.
  35. fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.- DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.
  36. frȃtje, n. coll. 1) Laubbuschen, Reisig, Cig., Dol.; smrekovo fratje, Cv.; ausgehauenes Gestrüppe, (fratjè) Gor.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor., Ig; — prim. frata.
  37. frāza, f. die Redensart, die Phrase, Cig. (T.).
  38. frazeologı̑ja, f. nauk o frazah ali zbirka fraz, die Phraseologie, Cig. (T.).
  39. frcánja, f. 1) eine Art Schwamm, Mur., Fr., SlGor.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  40. frcȃnjka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  41. 1. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) = 1. frkati 1): ptiči frcajo, Gor.; — 2) spritzen, Štrek.
  42. 2. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) auf einer Pfeife aus Weidenrinde oder einem Pflanzenstengel fagottartige Töne hervorbringen, jvzhŠt.- C.; — 2) schnauben (o konjih), SlGor.- C.; — prim. 3. frkati.
  43. fŕcniti, fȓcnem, vb. pf. spritzen, Štrek.
  44. frčȃnje, n. das Schwirren.
  45. fŕčati, -ím, vb. impf. sausend, schwirrend fliegen; ptiči frče; ogenj frči (konjem izpod nog), Npes.-K.; iskre frče, Funken sprühen, Z.
  46. fŕčiti, fȓčim, vb. impf. krausen, kräuseln, f. se, sich kräuseln, Z., vzhŠt.- C.
  47. fréča, f. die Schleuder, Rez.- C., Fr.- C.; — prim. frača, prača.
  48. frȇčka, f. die Schleuder, vzhŠt.- C.
  49. fregāta, f. vojna ladja s tremi jadrniki, die Fregatte.
  50. frę́ta, f. eine armselige Bauernwirtschaft, Fr., SlGor.- C.; — prim. bav. frett'n, f., C.
  51. frfljáč, m. der Leichtsinnige, C.
  52. frfljáti, -ȃm, vb. impf. flattern, Nov., Blc.-C., SlGor.- C.
  53. frfolìč, -íča, m. die Fledermaus, C.
  54. frfolína, f. frfoleči mrčes, Nov.
  55. frfòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Šol., Blc.-C.
  56. frfotȃnje, n. das Flattern, Cig.
  57. frfotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, mit den Flügeln rauschen, Fr., Blc.-C.
  58. fȓfra, f. 1) der gerne herumfuchtelt, der übereilig arbeitet und hudelt, Z., jvzhŠt.; — 2) die Schwätzerin, C.
  59. frfrȃnje, n. das Geflatter, Cig.
  60. frfráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Cig., C.; — po plesih frfrati, C.; — 2) fuchteln: z lučjo f., jvzhŠt.; hudlerisch arbeiten, Z.; übereilig etwas thun, jvzhŠt.; — 3) sprudeln, Fr.- C.; brodeln, Mur.; — plappern, SlGor.- C., Valj. (Rad); prim. brbrati; — 4) auf einer Pfeife aus Birkenrinde gewisse schwirrende Töne hervorbringen, Mur., Fr.- C.; prim. frfravka 2).
  61. frfrȃvəc, -vca, m. 1) der Hudler, Cig.; — flatterhafter Mensch, Fr.- C.; — 2) der Plauderer, C.
  62. frfrȃvka, f. 1) flatterhaftes, leichtsinniges Mädchen, M.; — 2) eine Art Pfeifchen aus Birkenrinde, Mur.
  63. frfúlja, f. 1) der Uebereilige, Blc.-C.; — 2) die Plaudertasche, Kr.- Valj. (Rad).
  64. frfúriti, -ȗrim, vb. impf. schwätzen, Fr.- C.
  65. fríča, f. v uganki: friča frača, po gozdu prasiče vrača (= glavnik), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  66. frı̑gati, -am, vb. impf. = pražiti, rösten, Mur., C., Mik.; frigana jetra, Z.; — prim. it. friggere, in der Pfanne backen.
  67. frı̑gəlj, -glja, m. neka riba, Valj. (Rad); die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
  68. frìl, fríla, m. neka ribica, Valj. (Rad); das Bambelein, Cig.; die Raapfe (leuciscus aspius), Frey. (F.).
  69. fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.
  70. fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.
  71. frivōlən, -lna, adj. lahkomiseln ali objesten v važnih, svetih rečeh, frivol, Cig. (T.), nk.
  72. frizȇr, -rja, m. der Friseur; — prim. brivec.
  73. fr̀k, interj. flugs! frk na vejo! (tako govore čarovnice, kadar hočejo zleteti na vejo), jvzhŠt.
  74. 1. fr̀k, fŕka, m. das Auffliegen, Fr.- C.; na en frk so se ptiči razleteli, Rez.- C.
  75. 2. fr̀k, fŕka, m. die Locke, Fr.- C.; — die Schraube, Mur.; — prim. 2. frkati.
  76. fŕka, f. der Nasenstüber, Blc.-C., Z.
  77. fŕkalica, f. eine Art Kinderpfeife, um fagottartige Töne hervorzubringen, Mariborska ok.- C.; — prim. 3. frkati 1).
  78. 1. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.- C.; — 3) spritzen ( intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
  79. 2. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. drehen, kräuseln: lase, niti f., Fr., SlGor.- C.; brke si frče, SlN.; — nos f., die Nase rümpfen, Mur.
  80. 3. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) = 2. frcati 1), Mariborska ok.- C.; — 2) = hrkati, ogr.- C.; — 3) crepieren, vzhŠt.- C.
  81. fŕkavəc, -vca, m. leichtsinniges Bürschlein, Cig., Slom.- C., M.
  82. frketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.; — schnell laufen, Blc.-C.
  83. fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
  84. frkocáti, -cȃm, vb. impf. kräuseln, Mik.
  85. frkǫ̑č, m. etwas Verdrehtes: der Butzen im Gespinnst, C.
  86. frkǫ̑čən, -čna, adj. verdreht (o preji), SlGor.- C.
  87. frkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. kräuseln: lase f., C.; — preja se frkoči, = krotiči se, jvzhŠt.; nos f., die Nase rümpfen, Jan.
  88. frkolı̑n, m. 1) der Schlingel, das Bürschlein, Jan., jvzhŠt.; der Bube, Štrek.; — der Stutzer, M., Z.; — 2) der Schwärmer, Blc.-C.
  89. frkòt, -óta, m. die Kräuselung: v frkot iti, sich kräuseln, Hal.- C.; die Verdrehung: les se na frkot vleče, wirft sich, vzhŠt.
  90. frkotíti, -ím, vb. impf. kräuseln, C.; Zvesto se za nit skrbim, Naj je kde ne frkotim, Danj. (Posv. p.).
  91. frkúlja, f. flatterhaftes Mädchen, C.
  92. frlȃnka, f. 1) neka mala sekirica, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) frlanke, neke dobre črešnje, LjZv.; — pogl. furlanka.
  93. frlíka, f., C., ogr.- Valj. (Rad), pogl. prilika (Gleichnis).
  94. fŕliti, fȓlim, vb. impf. kräuseln, SlGradec- C.; — f. se, sich kräuseln: lasje se frlijo, Fr.- C.; zusammenschrumpfen (o listju), SlGradec- C.
  95. frljàv, -áva, adj. kraus: frljavi lasje, Fr.- C.
  96. fŕljenje, n. das Kräuseln, Štrek.
  97. frnáča, f. eine Hütte zum Dörren des Malzes, Mik. (Et.); — der Leindörrofen, Gor.; — prim. it. fornace, der Ofen.
  98. fȓnčək, -čka, m. der Hühnersteiß, vzhŠt.- C.
  99. frnīkola, f. das Schnellkügelchen (kamena kroglica, s katero po mestih in trgih dečki igrajo), Ljub.- Erj. (Torb.).
  100. fŕnkati, fȓnkam, -čem, vb. impf. 1) schnellen, Schnippchen geben, C.; — 2) hinschwirren, C.; — prim. 1. frkati.

   36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA