Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.139-37.238)

  1. fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).
  2. fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
  3. fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
  4. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  5. fīrma, f. 1) trgovski naslov, die Firma; kupčijska firma, die Handelsfirma, Cig.; — 2) = birma, Št.
  6. fı̑rnež, m. der Firnis, Cig., Jan.; svetli f., der Glanzfirnis, Jan.; s firnežem prevleči, firnissen, Jan.
  7. fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
  8. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  9. fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  10. fīzik, m. der Physiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  11. fīzika, f. del prirodoslovja, die Physik.
  12. fizikālən, -lna, adj. prirodosloven, physikalisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  13. fiziognōm, m. kdor umeje fiziognomiko, der Physiognom.
  14. fiziognōmičən, -čna, adj. physiognomisch, Jan.
  15. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
  16. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
  17. fiziolōg, m. kdor umeje fiziologijo, der Physiolog.
  18. fiziolōgičən, -čna, adj. = fiziološki, fiziologijski, Jan., Cig. (T.).
  19. fiziologı̑ja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
  20. fiziolōški, adj. physiologisch, nk.
  21. fižǫ̑ł, -ǫ̑la, m. die Fisole; navadni f. (phaseolus vulgaris).
  22. fižǫ̑lar, -rja, m. = fižolovec (šaljiva beseda), LjZv.
  23. fižolíca, f. die Zwergbohne (phaseolus nanus), Z., Medv. (Rok.); pos. neki droben, bel fižol, jvzhŠt.
  24. fižolı̑nje, n. die Fisolenhülsen, jvzhŠt.
  25. fižǫ́łka, f. neka drobna vrsta fižola, Kr.- Valj. (Rad).
  26. fižǫ̑lov, adj. Fisolen-; fižolova juha, die Fisolensuppe.
  27. fižǫ̑lovəc, -vca, m. der Fisolenliebhaber (šaljiva beseda), LjZv.
  28. fižolovína, f. das Fisolenstroh, Jan., C.
  29. fižǫ̑lovka, f. 1) die Fisolenstange, Notr.; — 2) die Fisolensuppe, Notr.; — 3) = fižolovina, Jan.
  30. flȃcka, f. der Schmutzfleck, Fr.- C., Z.
  31. flackáti, -ȃm, vb. impf. sudeln, schmutzen, Fr.- C., Z., jvzhŠt.
  32. flȃčkar, -rja, m. neka (strupena) goba, C.
  33. flafolíti, -ím, vb. impf. mit den Flügeln schlagend im Sand baden (o kurah), Blc.-C.
  34. flafòt, -fóta, m. der Flügelschlag, Jan.
  35. flafǫ́ta, f. = flafuta, perot, Jan., Blc.-C.; — mlinsko kolo na flafote, unterschlächtiges Mühlrad, Blc.-C.
  36. flafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit den Fittigen schlagen, Z.; flattern, Šol., Blc.-C.
  37. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  38. flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.- C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.- C.
  39. flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  40. flakǫ́titi, -im, vb. impf. sich als Schlampe benehmen, Fr.- C.
  41. flakȗdra, f. die Schlampe, SlGor.- C.
  42. flakudráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, ein Schlampenleben führen, SlGor.
  43. flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
  44. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
  45. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  46. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
  47. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
  48. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  49. fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.
  50. fláštər, -tra, m. iz nem. Pflaster; pogl. oblepek, obliž.
  51. flāvtar, -rja, m. 1) der Flötenmacher, Cig.; — 2) der Flötenbläser, Zora.
  52. flážerina, f. das als Unterfutter gebrauchte Leder, Fr.- C.
  53. flēgma, f. lenokrvnost, das Phlegma, Cig. (T.).
  54. flegmātičən, -čna, adj. lenokrven, phlegmatisch, Cig. (T.), nk.
  55. flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
  56. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
  57. fletnóba, f. = fletnost, M.
  58. flíkniti, flı̑knem, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande schlagen, Polj.
  59. flīnt, m. das Flintglas, Cig. (T.).
  60. flīntov, adj. flintovo steklo, das Flintglas, Žnid.
  61. florēta, f. die Florettseide, DZ.
  62. flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  63. fluōr, m. das Fluor ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  64. fluorovȃnje, n. = fluorescencija, Cig. (T.).
  65. fofòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Jan., Mik.
  66. fofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) mit den Flügeln rauschen, flattern (o velikih ptičih), Cig., M., C.; — 2) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.
  67. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.
  68. forı̑ntnik, m. das Einguldenstück, Jan., DZ.
  69. formālən, -lna, adj. oblike se tičoč, formell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formalni razlog, der Formalgrund, formalna beseda, das Formwort ( opp. Begriffswort), Cig. (T.).
  70. formāt, m. knjižna oblika, das Format, Cig. (T.), nk.
  71. fōrmula, f. za posebne slučaje določeno besedilo ali ( math.) s črkami izraženo računsko pravilo, die Formel, Cig. (T.).
  72. formulár, m. obrazec, vzorec, das Formular, Jan.
  73. fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
  74. fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).
  75. fotı̑v, m. der Bastard, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  76. fotogēn, m. neko mineralno olje, das Photogen, Cig. (T.).
  77. fotografı̑ja, f. die Photographie; — prim. svetlopis.
  78. fotomētər, -tra, m. svetlomer, das Photometer, Cig. (T.).
  79. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
  80. frȃčar, -rja, m. der Schleuderer, Dict., Cig.; mesto je od fračarjev obdano, Jap. (Sv. p.).
  81. fráčən, -čna, adj. Schleuder-: fračno kamenje, Dalm.
  82. fračkáti, -ȃm, vb. impf. verschleudern, vergeuden, BlKr.; — prim. zafračkati.
  83. frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.
  84. frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.
  85. frákəlj, -klja, (-kəljna), m. das Halbseitel; — prim. bav. frackele, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  86. fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
  87. francǫ̑zi, m. pl. die Lustseuche.
  88. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  89. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  90. frančiškȃn, m. der Franciscanermönch.
  91. frančiškȃnka, f. die Franciscanernonne, Cig.
  92. fránjevəc, -vca, m. = frančiškan, Let.; — hs.
  93. frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.
  94. frȃnža, f. die Franse; — iz nem.
  95. frȃnžar, -rja, m. der Fransenmacher, Cig.
  96. frȃnžati, -am, vb. impf. fransen, Cig.; f. se, sich fasern, jvzhŠt.
  97. fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.- DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.
  98. frȃtje, n. coll. 1) Laubbuschen, Reisig, Cig., Dol.; smrekovo fratje, Cv.; ausgehauenes Gestrüppe, (fratjè) Gor.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor., Ig; — prim. frata.
  99. frāza, f. die Redensart, die Phrase, Cig. (T.).
  100. frazeologı̑ja, f. nauk o frazah ali zbirka fraz, die Phraseologie, Cig. (T.).

   36.639 36.739 36.839 36.939 37.039 37.139 37.239 37.339 37.439 37.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA