Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (37.101-37.200)
-
farovščák, m. eine pfarrliche Wirtschaftsrealität, Mur.
-
fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.
-
fȃrški, adj., nam. farski.
-
fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.
-
fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
-
fatalīzəm, -zma, m. vera v usodo, der Fatalismus.
-
fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
-
fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
-
fazanorę̑ja, f. die Fasanenzucht, Cig.
-
fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
-
féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
-
fenomēn, m. prikaz, pojav, das Phänomen, Cig. (T.).
-
ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.
-
fētištvọ, n. der Fetischdienst, Cig. (T.).
-
fēvd, m. das Lehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — iz it. feudo.
-
fēvdən, -dna, adj. Lehens-, Feudal-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; fevdna prisega, der Lehenseid, Jan.; fevdno pravo, das Feudalrecht, Cig., Jan.
-
fēvdnik, m. der Lehensträger, der Lehensmann, Cig., Jan.
-
fíčati, -ím, vb. impf. pfeifen, Hip.- C.; skozi razpoko burja fiči, Z.
-
fidúlika, f. die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Medv. (Rok.).
-
fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
-
fígamož, m., ali: figa-mož, der sein Wort nicht hält.
-
figojẹ̑dka, f. der weißhalsige Fliegenfänger (muscicapa albicollis), Frey. (F.).
-
fígov, adj. Feigen-; figovo drevo, der Feigenbaum; figovo pero, das Feigenblatt.
-
fígovəc, -vca, m. der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.).
-
figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
-
figȗrən, -rna, adj. prenesen, figürlich, Cig. (T.).
-
filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
-
filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
-
filologovȃnje, n. pečanje s filologijo, Str.
-
filolōški, adj. philologisch, nk.
-
filozōf, m. modroslovec, der Philosoph.
-
filozofı̑ja, f. modroslovje, die Philosophie.
-
filozōfinja, f. die Philosophin, Cig.
-
filozofováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.).
-
fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
-
finānce, f. pl. državno denarno gospodarstvo, die Finanzen, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
-
fı̑nčica, f. dem. finka; weibliche Scham, Dol.
-
fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).
-
fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
-
fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
-
fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
-
fīrma, f. 1) trgovski naslov, die Firma; kupčijska firma, die Handelsfirma, Cig.; — 2) = birma, Št.
-
fı̑rnež, m. der Firnis, Cig., Jan.; svetli f., der Glanzfirnis, Jan.; s firnežem prevleči, firnissen, Jan.
-
fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
-
fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
-
fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
fīzik, m. der Physiker, Jan., Cig. (T.), nk.
-
fīzika, f. del prirodoslovja, die Physik.
-
fizikālən, -lna, adj. prirodosloven, physikalisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
-
fiziognōm, m. kdor umeje fiziognomiko, der Physiognom.
-
fiziognōmičən, -čna, adj. physiognomisch, Jan.
-
fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
-
fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
-
fiziolōg, m. kdor umeje fiziologijo, der Physiolog.
-
fiziolōgičən, -čna, adj. = fiziološki, fiziologijski, Jan., Cig. (T.).
-
fiziologı̑ja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
-
fiziolōški, adj. physiologisch, nk.
-
fižǫ̑ł, -ǫ̑la, m. die Fisole; navadni f. (phaseolus vulgaris).
-
fižǫ̑lar, -rja, m. = fižolovec (šaljiva beseda), LjZv.
-
fižolíca, f. die Zwergbohne (phaseolus nanus), Z., Medv. (Rok.); pos. neki droben, bel fižol, jvzhŠt.
-
fižolı̑nje, n. die Fisolenhülsen, jvzhŠt.
-
fižǫ́łka, f. neka drobna vrsta fižola, Kr.- Valj. (Rad).
-
fižǫ̑lov, adj. Fisolen-; fižolova juha, die Fisolensuppe.
-
fižǫ̑lovəc, -vca, m. der Fisolenliebhaber (šaljiva beseda), LjZv.
-
fižolovína, f. das Fisolenstroh, Jan., C.
-
fižǫ̑lovka, f. 1) die Fisolenstange, Notr.; — 2) die Fisolensuppe, Notr.; — 3) = fižolovina, Jan.
-
flȃcka, f. der Schmutzfleck, Fr.- C., Z.
-
flackáti, -ȃm, vb. impf. sudeln, schmutzen, Fr.- C., Z., jvzhŠt.
-
flȃčkar, -rja, m. neka (strupena) goba, C.
-
flafolíti, -ím, vb. impf. mit den Flügeln schlagend im Sand baden (o kurah), Blc.-C.
-
flafòt, -fóta, m. der Flügelschlag, Jan.
-
flafǫ́ta, f. = flafuta, perot, Jan., Blc.-C.; — mlinsko kolo na flafote, unterschlächtiges Mühlrad, Blc.-C.
-
flafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit den Fittigen schlagen, Z.; flattern, Šol., Blc.-C.
-
fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
-
flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.- C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.- C.
-
flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
-
flakǫ́titi, -im, vb. impf. sich als Schlampe benehmen, Fr.- C.
-
flakȗdra, f. die Schlampe, SlGor.- C.
-
flakudráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, ein Schlampenleben führen, SlGor.
-
flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
-
flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
-
flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
-
flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
-
flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
-
flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
-
fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.
-
fláštər, -tra, m. iz nem. Pflaster; pogl. oblepek, obliž.
-
flāvtar, -rja, m. 1) der Flötenmacher, Cig.; — 2) der Flötenbläser, Zora.
-
flážerina, f. das als Unterfutter gebrauchte Leder, Fr.- C.
-
flēgma, f. lenokrvnost, das Phlegma, Cig. (T.).
-
flegmātičən, -čna, adj. lenokrven, phlegmatisch, Cig. (T.), nk.
-
flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
-
flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
-
fletnóba, f. = fletnost, M.
-
flíkniti, flı̑knem, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande schlagen, Polj.
-
flīnt, m. das Flintglas, Cig. (T.).
-
flīntov, adj. flintovo steklo, das Flintglas, Žnid.
-
florēta, f. die Florettseide, DZ.
-
flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani