Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.101-37.200)

  1. farovščák, m. eine pfarrliche Wirtschaftsrealität, Mur.
  2. fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.
  3. fȃrški, adj., nam. farski.
  4. fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.
  5. fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
  6. fatalīzəm, -zma, m. vera v usodo, der Fatalismus.
  7. fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
  8. fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
  9. fazanorę̑ja, f. die Fasanenzucht, Cig.
  10. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
  11. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  12. fenomēn, m. prikaz, pojav, das Phänomen, Cig. (T.).
  13. ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.
  14. fētištvọ, n. der Fetischdienst, Cig. (T.).
  15. fēvd, m. das Lehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — iz it. feudo.
  16. fēvdən, -dna, adj. Lehens-, Feudal-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; fevdna prisega, der Lehenseid, Jan.; fevdno pravo, das Feudalrecht, Cig., Jan.
  17. fēvdnik, m. der Lehensträger, der Lehensmann, Cig., Jan.
  18. fíčati, -ím, vb. impf. pfeifen, Hip.- C.; skozi razpoko burja fiči, Z.
  19. fidúlika, f. die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Medv. (Rok.).
  20. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
  21. fígamož, m., ali: figa-mož, der sein Wort nicht hält.
  22. figojẹ̑dka, f. der weißhalsige Fliegenfänger (muscicapa albicollis), Frey. (F.).
  23. fígov, adj. Feigen-; figovo drevo, der Feigenbaum; figovo pero, das Feigenblatt.
  24. fígovəc, -vca, m. der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.).
  25. figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
  26. figȗrən, -rna, adj. prenesen, figürlich, Cig. (T.).
  27. filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
  28. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
  29. filologovȃnje, n. pečanje s filologijo, Str.
  30. filolōški, adj. philologisch, nk.
  31. filozōf, m. modroslovec, der Philosoph.
  32. filozofı̑ja, f. modroslovje, die Philosophie.
  33. filozōfinja, f. die Philosophin, Cig.
  34. filozofováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.).
  35. fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
  36. finānce, f. pl. državno denarno gospodarstvo, die Finanzen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  37. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  38. fı̑nčica, f. dem. finka; weibliche Scham, Dol.
  39. fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).
  40. fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
  41. fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
  42. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  43. fīrma, f. 1) trgovski naslov, die Firma; kupčijska firma, die Handelsfirma, Cig.; — 2) = birma, Št.
  44. fı̑rnež, m. der Firnis, Cig., Jan.; svetli f., der Glanzfirnis, Jan.; s firnežem prevleči, firnissen, Jan.
  45. fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
  46. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  47. fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  48. fīzik, m. der Physiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  49. fīzika, f. del prirodoslovja, die Physik.
  50. fizikālən, -lna, adj. prirodosloven, physikalisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  51. fiziognōm, m. kdor umeje fiziognomiko, der Physiognom.
  52. fiziognōmičən, -čna, adj. physiognomisch, Jan.
  53. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
  54. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
  55. fiziolōg, m. kdor umeje fiziologijo, der Physiolog.
  56. fiziolōgičən, -čna, adj. = fiziološki, fiziologijski, Jan., Cig. (T.).
  57. fiziologı̑ja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
  58. fiziolōški, adj. physiologisch, nk.
  59. fižǫ̑ł, -ǫ̑la, m. die Fisole; navadni f. (phaseolus vulgaris).
  60. fižǫ̑lar, -rja, m. = fižolovec (šaljiva beseda), LjZv.
  61. fižolíca, f. die Zwergbohne (phaseolus nanus), Z., Medv. (Rok.); pos. neki droben, bel fižol, jvzhŠt.
  62. fižolı̑nje, n. die Fisolenhülsen, jvzhŠt.
  63. fižǫ́łka, f. neka drobna vrsta fižola, Kr.- Valj. (Rad).
  64. fižǫ̑lov, adj. Fisolen-; fižolova juha, die Fisolensuppe.
  65. fižǫ̑lovəc, -vca, m. der Fisolenliebhaber (šaljiva beseda), LjZv.
  66. fižolovína, f. das Fisolenstroh, Jan., C.
  67. fižǫ̑lovka, f. 1) die Fisolenstange, Notr.; — 2) die Fisolensuppe, Notr.; — 3) = fižolovina, Jan.
  68. flȃcka, f. der Schmutzfleck, Fr.- C., Z.
  69. flackáti, -ȃm, vb. impf. sudeln, schmutzen, Fr.- C., Z., jvzhŠt.
  70. flȃčkar, -rja, m. neka (strupena) goba, C.
  71. flafolíti, -ím, vb. impf. mit den Flügeln schlagend im Sand baden (o kurah), Blc.-C.
  72. flafòt, -fóta, m. der Flügelschlag, Jan.
  73. flafǫ́ta, f. = flafuta, perot, Jan., Blc.-C.; — mlinsko kolo na flafote, unterschlächtiges Mühlrad, Blc.-C.
  74. flafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit den Fittigen schlagen, Z.; flattern, Šol., Blc.-C.
  75. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  76. flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.- C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.- C.
  77. flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  78. flakǫ́titi, -im, vb. impf. sich als Schlampe benehmen, Fr.- C.
  79. flakȗdra, f. die Schlampe, SlGor.- C.
  80. flakudráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, ein Schlampenleben führen, SlGor.
  81. flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
  82. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
  83. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  84. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
  85. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
  86. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  87. fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.
  88. fláštər, -tra, m. iz nem. Pflaster; pogl. oblepek, obliž.
  89. flāvtar, -rja, m. 1) der Flötenmacher, Cig.; — 2) der Flötenbläser, Zora.
  90. flážerina, f. das als Unterfutter gebrauchte Leder, Fr.- C.
  91. flēgma, f. lenokrvnost, das Phlegma, Cig. (T.).
  92. flegmātičən, -čna, adj. lenokrven, phlegmatisch, Cig. (T.), nk.
  93. flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
  94. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
  95. fletnóba, f. = fletnost, M.
  96. flíkniti, flı̑knem, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande schlagen, Polj.
  97. flīnt, m. das Flintglas, Cig. (T.).
  98. flīntov, adj. flintovo steklo, das Flintglas, Žnid.
  99. florēta, f. die Florettseide, DZ.
  100. flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).

   36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA