Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.039-37.138)

  1. evangēlij, m. das Evangelium.
  2. evangēlijəc, -jca, m. der Evangelische, (-ləc, Cig., -ljəc, Jan.).
  3. evangēlik, m. der Evangelische, Cig.
  4. evčȗnəc, -nca, m. die Pfuhlschnepfe, der Sumpfwader (limosa melanura), Frey. (F.).
  5. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
  6. evfemīzəm, -zma, m. lepši, blažji izraz namestu pravega, pa ostrega, spotekljivega, der Euphemismus, Cig.
  7. evfonı̑ja, f. blagoglasje, die Euphonie, Cig.
  8. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  9. fābričan, m. der Fabriksarbeiter, Ljub.
  10. fābričanka, f. die Fabriksarbeiterin, Ljub.
  11. fābriški, adj. Fabriks-; po fabriško, fabriksmäßig, DZ.
  12. fābrištvọ, n. das Fabrikswesen, Cig., Jan.
  13. fābula, f., Jan., pogl. basen.
  14. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  15. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  16. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  17. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  18. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  19. fagōt, m. neko glasbeno orodje, das Fagott; prim. it. fagotto.
  20. fajēnčina, f. neko glinasto blago, die Fayence, Cig., Jan.
  21. fakı̑n, m. der Lastträger; — prim. it. facchino.
  22. fākt, m. das Factum, Cig. (T.).
  23. fāktičən, -čna, adj. dejanski, faktisch, Cig. (T.), nk.
  24. fāktor, -rja, m. 1) opravnik, poslovodja, der Factor ( z. B. einer Buchdruckerei); — 2) činitelj, der Factor ( math.), Cig., Cel. (Ar.).
  25. faktūra, f. račun za poslano blago, die Factur.
  26. fakultēta, f. vseučiliščni oddelek, die Facultät, Cig. (T.), nk.
  27. falȃjdriga, f. die Landstreicherin, Fr.- C., (-drga), Volk.- M.
  28. falájdrman, m. der Landstreicher, Fr.- C.
  29. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  30. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
  31. falȃtčəc, -čəca, m. dem. falatec; das Stückchen, ogr.- C.
  32. falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  33. falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.- C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
  34. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  35. falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
  36. fanātičən, -čna, adj. sanjarsko, strastno navdušen, fanatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  37. fanatīzəm, -zma, m. der Fanatismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  38. fáncəlj, -clja, (-cəljna), m. der Pfannenkuchen ("Pfanzel"), Cig.; — der Krapfen, SlN.
  39. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  40. fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
  41. fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
  42. fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
  43. fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
  44. fȃntək, -tka, m. dem. fant; der Knabe, das Bürschchen.
  45. fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
  46. fantı̑čək, -čka, m. das Knäblein, das Bübchen.
  47. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  48. 1. fantovȃnje, n. das Burschenleben; das Nachtschwärmen, M.
  49. 1. fantováti, -ȗjem, vb. impf. 1) burschenmäßig sich benehmen, ein Burschenleben führen: nachts herumschwärmen, M.; — 2) (o dekletih) mit Burschen herumschwärmen, C.
  50. fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
  51. fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
  52. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  53. fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.
  54. faràn, -ána, m. das Pfarrkind, der Pfarrinsasse, Cig., Jan., C.
  55. fȃrčič, m. das Pfäfflein, Krelj- M.
  56. fárən, -rna, adj. die Pfarre betreffend, Pfarr-; farna cerkev; farni urad, das Pfarramt, Jan., nk.
  57. faríca, f. das Pfaffenweib, Mik.
  58. farizēj, m. der Pharisäer.
  59. fárjevəc, -vca, m. das Pfaffenkäppchen (evonymus), vzhŠt.- C.
  60. fȃrman, m. 1) = faran; prim. nem. Pfarrmann = Pfarrinsasse; — 2) = župnik, Meg., Notr.
  61. fȃrmanica, f. die Pfarrinsassin, das weibliche Pfarrkind, Mur., Mik.
  62. fármoštər, -tra, m. = župnik, Mur., Trub.- Let. (1891, 147.), (farmojšter), Meg.; — iz nem. Pfarrmeister.
  63. farovščák, m. eine pfarrliche Wirtschaftsrealität, Mur.
  64. fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.
  65. fȃrški, adj., nam. farski.
  66. fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.
  67. fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
  68. fatalīzəm, -zma, m. vera v usodo, der Fatalismus.
  69. fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
  70. fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
  71. fazanorę̑ja, f. die Fasanenzucht, Cig.
  72. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
  73. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  74. fenomēn, m. prikaz, pojav, das Phänomen, Cig. (T.).
  75. ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.
  76. fētištvọ, n. der Fetischdienst, Cig. (T.).
  77. fēvd, m. das Lehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — iz it. feudo.
  78. fēvdən, -dna, adj. Lehens-, Feudal-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; fevdna prisega, der Lehenseid, Jan.; fevdno pravo, das Feudalrecht, Cig., Jan.
  79. fēvdnik, m. der Lehensträger, der Lehensmann, Cig., Jan.
  80. fíčati, -ím, vb. impf. pfeifen, Hip.- C.; skozi razpoko burja fiči, Z.
  81. fidúlika, f. die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Medv. (Rok.).
  82. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
  83. fígamož, m., ali: figa-mož, der sein Wort nicht hält.
  84. figojẹ̑dka, f. der weißhalsige Fliegenfänger (muscicapa albicollis), Frey. (F.).
  85. fígov, adj. Feigen-; figovo drevo, der Feigenbaum; figovo pero, das Feigenblatt.
  86. fígovəc, -vca, m. der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.).
  87. figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
  88. figȗrən, -rna, adj. prenesen, figürlich, Cig. (T.).
  89. filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
  90. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
  91. filologovȃnje, n. pečanje s filologijo, Str.
  92. filolōški, adj. philologisch, nk.
  93. filozōf, m. modroslovec, der Philosoph.
  94. filozofı̑ja, f. modroslovje, die Philosophie.
  95. filozōfinja, f. die Philosophin, Cig.
  96. filozofováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.).
  97. fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
  98. finānce, f. pl. državno denarno gospodarstvo, die Finanzen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  99. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  100. fı̑nčica, f. dem. finka; weibliche Scham, Dol.

   36.539 36.639 36.739 36.839 36.939 37.039 37.139 37.239 37.339 37.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA