s (3.701-3.800)

3701. slovstvováti, -ȗjem, vb. impf. literarisch thätig sein, sich mit der Literatur beschäftigen, Bes., UčT.
3702. sloza, f., Mur., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.), SlGor.- C., pogl. solza.
3703. slǫ́žən, -žna, adj. 1) übereinstimmend: s. čemu, ogr.- C.; — 2) einträchtig, Jan., nk.; ( hs.); — 3) složna ploskev, die Verwachsungsfläche ( min.), Cig. (T.).
3704. slǫ́žnost, f. die Einträchtigkeit, Jan., ogr.- C., nk.
3705. slučȃj, m. ein zufälliges Ereignis, Jan., Nov.- C., nk.; — der Fall, Cig. (T.), nk.; na s., eventuell, Cig. (T.); — der Zufall, nk.; — hs.
3706. slučȃjən, -jna, adj. zufällig, accidental, Cig. (T.), Z., nk.
3707. slučajeslǫ̑vje, n. die Casuistik, Jan. (H.).
3708. slučȃjnost, f. die Zufälligkeit, die Casualität, Cig. (T.), nk.; — die Eventualität, Jan. (H.).
3709. slučíti se, -ím se, vb. pf. sich begeben, sich ereignen, Cig.; — hs.
3710. slȗg, m., Erj. (Torb.), pogl. 2. sluga.
3711. 1. slúga, -e, m. der Diener, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., nk.; Vsak vojak ima svoj'ga slugo, Npes.-K.
3712. 2. slúga, f. die Nacktschnecke (limax cinereoniger), Cerkno- Erj. (Torb.); — prim. sluz.
3713. slȗgar, -rja, m. = slinar 2), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
3714. slúginja, f. die Bedienerin, die Magd, die Zofe, C.
3715. slugováti, -ȗjem, vb. impf. Diener sein, dienen, C.
3716. slȗh, m. 1) das Gehör, der Gehörsinn; tenek s. imeti, ein feines Gehör haben, Cig., Fr.- C., nk.; težkega sluha biti, harthörig sein, Cig.; — 2) das Hören: na prvi sluh se vam morda čudno zdi, Cv.; besedo po sluhu zapisati (nach dem Gehör), Slom.- C.; — 3) das Gerücht: ni sluha ne duha od njega; es ist von ihm gar nichts zu hören, er ist verschollen; — 4) = osluh, senec, die Schläfe, vzhŠt.- C.; na sluhe hukati otroku, Pjk. (Črt.).
3717. sluhoslǫ̑vje, n. = zvokoslovje, die Akustik, Cig., Jan.
3718. sluhǫ̑vən, -vna, adj. Gehör-: sluhǫ̑vni živec, der Gehörnerv, Jan.
3719. sluhǫ̑vnica, f. (troba) s. = slušalo, Cig. (T.).
3720. sluhovòd, -vǫ́da, m. der Gehörgang, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
3721. slúka, f. = sloka, Jan., Mik., (sljuka) Erj. (Z.).
3722. slušȃljka, f. prsna s., das Stethoskop, h. t.- Cig. (T.).
3723. slušȃłnica, f. der Hörsaal, nk.
3724. slušálọ, n. das Hörrohr, der Hörtrichter, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), Zora.
3725. slušȃtelj, m. der Zuhörer, Cig. (T.); der Hörer (an einer Universität), nk.; (po drugih slov. jezikih).
3726. slušȃteljstvọ, n. die Zuhörerschaft, die Hörerschaft, nk.
3727. slúšati, -am, vb. impf. 1) hören; z uhom slušamo, ogr.- Valj. (Rad); — anhören, Cig., Jan.; — 2) Folge leisten, folgen, befolgen: s. koga, kaj, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Kast., Goriš.- Cv., nk.; njegove besede neso bile slušane, Dalm.; učim ga in učim, ali kaj, ko ne sluša, Kras- Erj. (Torb.).
3728. slušȃvəc, -vca, m. der Befolger: nikar poslušavci božje besede, temuč slušavci v nebo pridejo, Trub.- C.
3729. slȗšən, -šna, adj. Gehör-, Jan., Cig. (T.); slušni živec, der Gehörnerv, slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Cig. (T.).
3730. sluškováti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Fr.- C.
3731. slȗštvọ, n. die Dienstbarkeit: trdo s., C., Bas.
3732. slȗt, m. der Verdacht: na slutu imeti koga, Jan., Cig. (T.), Mik.; — die Ahnung, Valj. (Rad).
3733. slȗtək, -tka, m. der Ruf, der Ruhm, C., Z., Črniče ( Goriš.).
3734. slútən, -tna, adj. ahnungsvoll, C.
3735. slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.- C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.
3736. slútiti, slȗtim, vb. impf. 1) schließen lassen, voraussehen lassen: na dobro sluti, die Chancen stehen gut, Cig. (T.); vedel sem, da to ne sluti na dobro, Erj. (Izb. sp.); — po čem slutiš? wie siehst du aus? (wie schlecht siehst du aus?), BlKr.- M.; — 2) ahnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; ( hs.).
3737. slȗtje, n. der Ruf: slabo s.; s. je od njega, C.
3738. slȗtnja, f. die Ahnung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; takrat ga slutnja ni prevarila, Erj. (Izb. sp.); — hs.
3739. slȗtva, f. der Ruf, der Ruhm, C.; v slutvi biti, berühmt sein, C.
3740. slȗtvọ, n. der Ruf, die Berühmtheit: o tem gre veliko slutvo, ta človek je v velikem slutvu, GBrda.
3741. slutvo-, stavi se pred samostalnike s pomenom: dem Namen nach, After-, Schein-, Pseudo-: slutvo-gospodar, človek, ki je po imenu gospodar, a po resnici gospodari kdo drug ( "dem Namen nach Herr", Mik.), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); naši slutvo-pisatelji, slutvo-učenjaki, nk.
3742. slȗz, f. der Schleim, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; sklepna sluz, der Gelenkschleim, Cig. (T.); — hs.
3743. slȗzast, adj. schleimig, Dol.; — schleimartig, Jan.
3744. slúzav, adj. schleimig, Jan., Cig. (T.).
3745. slúzavəc, -vca, m. sluzavci, die Schleimthiere (gastrozoa), Cig. (T.).
3746. slȗzəc, -zca, m. der Schleimstoff, Jan.
3747. slúzən, -zna, adj. schleimig, Schleim-, Jan., Cig. (T.), C.; slȗzni cuker, der Schleimzucker, sluzno kisanje, die Schleimgährung, sluzna kislina, die Schleimsäure, Cig. (T.); sluzna koža, die Schleimhaut, Levst. (Nauk); — schlüpfrig, Vrt.
3748. sluzẹ́ti, -ím, vb. impf. nässeln: rana mi še zdaj sluzi (ist noch feucht), Opače Selo- Erj. (Torb.); — prim. slizeti, solzeti.
3749. sluzína, f. der Schleim, Jan.
3750. slȗznica, f. die Schleimhaut, Cig. (T.), Erj. (Z.), DZ.; — die Schleimschichte, Erj. (Som.).
3751. sluznják, m. das Schleimthier, C.
3752. slȗž, m. der Dienstlohn, der Taglohn, Mik., Raič (Slov.), SlGor.- C., SlN.
3753. slúža, f. die Dienerin, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
3754. služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.
3755. služȃbnica, f. die Dienerin.
3756. služȃbnik, m. der Diener; cerkveni s., der Kirchendiener; s. božji, der Diener Gottes.
3757. služȃbništvọ, n. die Dienerschaft, Jan.
3758. služábnost, f. 1) die Dienstbarkeit, Guts. (Res.), Jurč.; — 2) = služnost, die Servitut, Jan.
3759. slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.- Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
3760. službarína, f. die Functionsgebür, Jan. (H.).
3761. slȗžbən, -bna, adj. = služaben; den Dienst, das Amt betreffend, dienstlich, ämtlich, Dienst-, Dienstes-, Amts-, Cig., Jan., nk.
3762. službę̑n, adj. = slȗžbən, Cig., Jan., nk.
3763. službeníca, f. die Dienerin, ogr.- Valj. (Rad).
3764. službeník, m. 1) der Diener, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Rituale, SlN.; — die Dienstordnung, das Dienstreglement, Jan. (H.).
3765. službenína, f. der Lohn, die Besoldung, das Gehalt, Nov.
3766. slȗžbenstvọ, n. die Dienstbarkeit, die Knechtschaft, C., M., ogr.- Valj. (Rad).
3767. slȗžbica, f. dem. služba; kleiner Dienst; das Ämtchen, Cig.; tudi: službíca, Valj. (Rad).
3768. službobǫ̑rəc, -rca, m. der Ämterjäger, Nov.- C.
3769. službodȃjəc, -jca, m. = službodavec, Jan. (H.).
3770. službodájən, -jna, adj. Dienstverleihungs-: službodȃjnọ pismo, die Bestallungsurkunde, das Diplom, Cig., Cv.
3771. službodȃvəc, -vca, m. der Dienstgeber, Cig., Jan.
3772. službolòv, -lóva, m. der Ämterjäger, C.
3773. službolǫ̑vstvọ, n. die Ämterjagd, C.
3774. službovȃnje, n. die Dienstführung, die Führung des Amtes, der Dienst, Jan., C., nk.
3775. službováti, -ȗjem, vb. impf. den Dienst verrichten, das Amt führen, Nov.- C., nk.
3776. službǫ̑vnica, f. das Dienstbuch, Jan. (H.).
3777. službǫ̑vnik, m. der Functionär, DZ.
3778. služę́bən, -bna, adj. = služaben, služben, Jarn., Mur., Jan.
3779. služę̑bnica, f. = služabnica, Mur.
3780. služę̑bnik, m. 1) = služabnik, Mur., Jan., (tudi: slȗžebnik, Valj. [Rad]); — 2) = službenik (Rituale), Raič (Slov.).
3781. slȗžəc, -žca, m. der Diener, C.
3782. služę́čən, -čna, adj. dienlich, Mur., C., Hip.- C.
3783. slȗžəčki, adj. dienstbar, dienend: s. človek, služečki stan, ogr.- C.; knechtlich: služečko delo, ogr.- C.; služečka knjiga, das Dienstbotenbuch, vzhŠt.
3784. slȗžək, -žka, m. der Sold, die Besoldung, Cig.
3785. slúžən, -žna, adj. 1) Dienst-, dienstbar, Mur., Cig., Jan., C.; slȗžni stan, der Dienststand, Cig.; služno razmerje, das Dienstverhältnis, Levst. (Nauk); služno osebje, das Dienstpersonale, DZ.; — 2) dienlich, C., Nov.
3786. slúženje, n. das Dienen; tudi: služenjè, ogr.- Valj. (Rad).
3787. služílọ, n. der Sold, die Besoldung, der Lohn, Cig., Jan.; koliko imaš služila? Z.
3788. služı̑təv, f. die Dienstführung, Cig.
3789. slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.- C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.- C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.- C.; sreča, vreme nam služi, ogr.- C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
3790. služı̑tva, f. die Dienstleistung, Cig., Ravn.- C., DZ.
3791. slȗžkinja, f. die Dienerin, kajk.- Valj. (Rad), nk.
3792. služljìv, -íva, adj. dienstfertig, Jarn.
3793. slúžnica, f. 1) die Magd, Škrinj., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) das Levitenkleid, die Dalmatica, Jan.- C.
3794. slúžnik, m. der Diener, Cig., Jan.; občinski s., der Gemeindebedienstete, DZkr.; — = postrežček, der Dienstmann, Pavl.; — s. greha, ein Sclave der Sünde, C.
3795. služnína, f. der Sold, die Besoldung, Jan.
3796. slúžništvọ, n. die Dienerschaft, die Bediensteten, DZ., Let.
3797. slúžnost, f. 1) = služabnost 1), die Dienstbarkeit, die Knechtschaft, Bas., Jap. (Sv. p.); — 2) die Servitut, Cig., Jan., DZ.; hišna, poljska s., die Haus-, Feldservitut, Cig.; zemljiške služnosti, die Grundlasten, DZkr.; — 3) die Dienlichkeit, Str.- C.
3798. slúžnostən, -stna, adj. Servituts-, Jan.; služnostni upravičenec, der Servitutsberechtigte, DZkr.
3799. smága, f. 1) gebräunte Hautfarbe (?): zdrava smaga, gutes Aussehen, C.; — 2) lan na smago ("zmago") dati, den Flachs zum Rösten ausbreiten, Radeče ( Gor.).
3800. smágati, -am, vb. impf. rösten: lan (prejo) smagati ("zmagati"), Radeče ( Gor.).

   3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani