Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (37.001-37.100)

  1. enóta, f. die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); državna e., die Staatseinheit, C.
  2. enótən, -tna, adj. einheitlich, Jan., nk.; enotni državni dolg, die einheitliche Staatsschuld, nk.
  3. enotę̑r, num. einerlei, Levst. (Sl. Spr.).
  4. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
  5. enotírən, -rna, adj. eingeleisig: enotirna proga, SlN.
  6. enovę̑rnik, m. enoverniki, die Glaubensgenossen, Cig. (T.); — po stsl.
  7. enovı̑t, adj. einfach, nicht zusammengesetzt: enoviti delek, das Atom, enovito delajoč, einfach wirkend, h. t.- Cig. (T.); solnčna svetloba ni enovita, Žnid.; enovita stanica, einfache Zelle, Erj. (Som.).
  8. enovǫ́ljščina, f. = enovoljnost, C.
  9. enovprę́žən, -žna, adj. einspännig, Jan.
  10. enovprę̑žnik, m. der Einspänner, Jan.
  11. enozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
  12. enozlǫ̑žnica, f. einsilbiges Wort, Cig.
  13. enoznáčen, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  14. enoznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  15. enozǫ̑bəc, -bca, m. = samorog, der Narwal (monodon), Cig.
  16. enozr̀n, -zŕna, adj. einkörnig: enozrna pira, das Einkorn, Cig.
  17. enozȓnica, f. das Einkorn (triticum monococcum), Cig.
  18. enozvòk, -zvǫ́ka, adj. = enozvočen; enozvoki glasovi, SlN.
  19. eparhı̑ja, f. bischöflicher Sprengel, die Eparchie, Cig.
  20. ēpičən, -čna, adj. zur Epik gehörig, episch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  21. epidēmičən, -čna, adj. med ljudstvom razširjen (o boleznih), epidemisch, nk.
  22. epidemı̑ja, f. med ljudstvom začasno razširjajoča se ali razširjena bolezen, die Epidemie, DZ., nk.
  23. epigrāf, m. napis, das Epigraph, Cig. (T.).
  24. epigrāfika, f. napisoznanstvo, die Epigraphik, Cig. (T.).
  25. epigrām, m. pesniški napis, das Epigramm; — prim. puščica.
  26. ēpika, f. pripovedno pesništvo, die Epik.
  27. epilōg, m. sklep (pri govoru, tragediji), der Epilog.
  28. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
  29. epopēja, f. junaški epos, die Epopöe, Cig., Jan., nk.
  30. ēter, -rja, m. der Aether, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.); — tudi: etər, -tra, nk.
  31. etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
  32. etimolōg, m. kdor se z etimologijo peča, der Etymolog.
  33. etimologı̑ja, f. nauk o postanju besed, die Etymologie; — prim. besedoslovje.
  34. etimolōški, adj. etymologisch, nk.
  35. etnogrāfičən, -čna, adj. = narodopisen, Jan., nk.
  36. etnografı̑ja, f. die Ethnographie; — prim. narodopis.
  37. ētrov, adj. Aether-: etrova soparica, Aetherdämpfe, Levst. (Nauk).
  38. etu, adv. = tu, ogr.- C. (eti, ogr.- Vest., SlN.).
  39. evangēlij, m. das Evangelium.
  40. evangēlijəc, -jca, m. der Evangelische, (-ləc, Cig., -ljəc, Jan.).
  41. evangēlik, m. der Evangelische, Cig.
  42. evčȗnəc, -nca, m. die Pfuhlschnepfe, der Sumpfwader (limosa melanura), Frey. (F.).
  43. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
  44. evfemīzəm, -zma, m. lepši, blažji izraz namestu pravega, pa ostrega, spotekljivega, der Euphemismus, Cig.
  45. evfonı̑ja, f. blagoglasje, die Euphonie, Cig.
  46. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  47. fābričan, m. der Fabriksarbeiter, Ljub.
  48. fābričanka, f. die Fabriksarbeiterin, Ljub.
  49. fābriški, adj. Fabriks-; po fabriško, fabriksmäßig, DZ.
  50. fābrištvọ, n. das Fabrikswesen, Cig., Jan.
  51. fābula, f., Jan., pogl. basen.
  52. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  53. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  54. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  55. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  56. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  57. fagōt, m. neko glasbeno orodje, das Fagott; prim. it. fagotto.
  58. fajēnčina, f. neko glinasto blago, die Fayence, Cig., Jan.
  59. fakı̑n, m. der Lastträger; — prim. it. facchino.
  60. fākt, m. das Factum, Cig. (T.).
  61. fāktičən, -čna, adj. dejanski, faktisch, Cig. (T.), nk.
  62. fāktor, -rja, m. 1) opravnik, poslovodja, der Factor ( z. B. einer Buchdruckerei); — 2) činitelj, der Factor ( math.), Cig., Cel. (Ar.).
  63. faktūra, f. račun za poslano blago, die Factur.
  64. fakultēta, f. vseučiliščni oddelek, die Facultät, Cig. (T.), nk.
  65. falȃjdriga, f. die Landstreicherin, Fr.- C., (-drga), Volk.- M.
  66. falájdrman, m. der Landstreicher, Fr.- C.
  67. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  68. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
  69. falȃtčəc, -čəca, m. dem. falatec; das Stückchen, ogr.- C.
  70. falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  71. falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.- C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
  72. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  73. falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
  74. fanātičən, -čna, adj. sanjarsko, strastno navdušen, fanatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  75. fanatīzəm, -zma, m. der Fanatismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  76. fáncəlj, -clja, (-cəljna), m. der Pfannenkuchen ("Pfanzel"), Cig.; — der Krapfen, SlN.
  77. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  78. fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
  79. fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
  80. fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
  81. fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
  82. fȃntək, -tka, m. dem. fant; der Knabe, das Bürschchen.
  83. fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
  84. fantı̑čək, -čka, m. das Knäblein, das Bübchen.
  85. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  86. 1. fantovȃnje, n. das Burschenleben; das Nachtschwärmen, M.
  87. 1. fantováti, -ȗjem, vb. impf. 1) burschenmäßig sich benehmen, ein Burschenleben führen: nachts herumschwärmen, M.; — 2) (o dekletih) mit Burschen herumschwärmen, C.
  88. fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
  89. fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
  90. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  91. fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.
  92. faràn, -ána, m. das Pfarrkind, der Pfarrinsasse, Cig., Jan., C.
  93. fȃrčič, m. das Pfäfflein, Krelj- M.
  94. fárən, -rna, adj. die Pfarre betreffend, Pfarr-; farna cerkev; farni urad, das Pfarramt, Jan., nk.
  95. faríca, f. das Pfaffenweib, Mik.
  96. farizēj, m. der Pharisäer.
  97. fárjevəc, -vca, m. das Pfaffenkäppchen (evonymus), vzhŠt.- C.
  98. fȃrman, m. 1) = faran; prim. nem. Pfarrmann = Pfarrinsasse; — 2) = župnik, Meg., Notr.
  99. fȃrmanica, f. die Pfarrinsassin, das weibliche Pfarrkind, Mur., Mik.
  100. fármoštər, -tra, m. = župnik, Mur., Trub.- Let. (1891, 147.), (farmojšter), Meg.; — iz nem. Pfarrmeister.

   36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA