Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (36.939-37.038)

  1. enáčica, f. das Pendant, das Seitenstück, Cig. (T.).
  2. enačílọ, n. 1) der Vergleichungspunkt, Cig.; — 2) der Egalisator ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  3. enáčiti, -ȃčim, vb. impf. gleichstellen: e. koga komu, Cig., Jan., Cig. (T.); — gleichmachen, Cig. (T.); smrt nas vse enači, Cig.; — e. se komu, sich jemandem gleichstellen, gleichdünken, Cig.
  4. enȃčki, adv. gleichfalls, Mur.
  5. enȃčnik, m. das Gleichheitszeichen, Cig., C.
  6. enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.
  7. enakǫ̑ča, f. = enakost, C.
  8. enakodẹ́łən, -łna, adj. gleichtheilig, Jan.; isomer ( chem.), Cig. (T.).
  9. enakoelēktričən, -čna, adj. gleichnamig elektrisch, Cig. (T.).
  10. enakokràk, -kráka, adj. gleichschenkelig, gleicharmig, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  11. enakolẹ̑tnica, f. (črta) e., die Isothere, Cig. (T.).
  12. enakomę̑rje, n. das Ebenmaß, das Gleichmaß, Cig. (T.), C.
  13. enakomę̑rnež, m. der Gleichmäßige: to je e., srca pa nima nič, Ljub.
  14. enakomı̑šljenik, m. = enomiselnik, nk.
  15. enakomǫ́čən, -čna, adj. = istomočen, isodynamisch, Cig. (T.).
  16. enakonǫ̑čje, n. das Aequinoctium, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  17. enakotę́žən, -žna, adj. gleichgewichtig, Jan.; — enakotežna lega, die Gleichgewichtslage, Cig. (T.).
  18. enakotę̑žje, n. das Gleichgewicht, Cig., Jan., Cig. (T.).
  19. enakotláčən, -čna, adj. isobarometrisch, Cig. (T.); — prim. tlak.
  20. enákovšən, -šna, adj. = enakšen, ( prav. nam. enakošen; "enakušen", Rec., Jsvkr.).
  21. enákšən, -šna, adj. von gleicher Beschaffenheit, gleichartig, gleichförmig, Mur., DZ.; gleichlautend, Cig. (T.); e. spis, ein Pare, DZ.
  22. enciklopedı̑ja, f. delo, ki obsega jedro vseh znanstev, die Encyklopädie.
  23. endēmičən, -čna, adj. v kakem kraju navaden (o boleznih), endemisch, nk.
  24. endemı̑ja, f. endemische Krankheit, DZ.
  25. eneagōn, m. deveterokotnik, das Enneagon, Cig. (T.).
  26. enérgičən, -čna, adj. krepko delujoč, krepkovoljen, energisch, nk.
  27. energı̑ja, f. krepka moč, krepkost, die Energie, Cig. (T.), nk.
  28. ȇnklja, f. = edinka 3), die Eins, der Einser, Mur., Cig., Jan., Met.
  29. enobítən, -tna, adj. einer Wesenheit, consubstantiell, Cig.
  30. enobǫ̑štvọ, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
  31. enobǫ̑žnik, m. der Monotheist, Jan.
  32. enocẹ̑vka, f. einröhrige Büchse, Jan.
  33. enočlẹ̑nəc, -nca, m. eingliedriger Ausdruck (Monom), Cig. (T.).
  34. enodę́bəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig., Jan.
  35. enodnę́vən, -vna, adj. eintägig, ephemerisch, Cig., Jan.
  36. enodnę̑vnica, f. die gemeine Eintagsfliege (ephemera vulgata), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); — prim. vodni cvet.
  37. enodǫ́bən, -bna, adj. contemporär, synchronistisch, Cig. (T.).
  38. enodòm, -dǫ́ma, adj. einhäusig ( bot.), Cig. (T.).
  39. enodȗšje, n. die Einmüthigkeit, Cig. (T.); vse pokliče k enodušju in enomiselnosti, Cv.
  40. enogr̀b, -gŕba, adj. einhöckerig, Šol.; enogrbi velblod, das Dromedar, Cig.
  41. enogùb, -gúba, adj. einfach: enogubi glasi, Hip. (Orb.).
  42. enojadrı̑łnica, f. der Einmaster, Cig.
  43. enojámborən, -rna, adj. einmastig, Jan.
  44. enojámbornica, f. der Einmaster, Cig., Jan.
  45. enọ̑jnik, m. = ednina, edinstvo (Singular), Cig., Jan.
  46. enokalíčən, -čna, adj. einsamenlappig, Jan., Šol.
  47. enokalı̑čnica, f. enokaličnice, Spitzkeimer (monocotyledones), Jan., Tuš. (R.).
  48. enokošənj, -šnja, adj. = enosečen, Cig.
  49. enolíčən, -čna, adj. einförmig, gleichartig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min., Som.), nk.
  50. enoličína, f. das Aequivalent, Cig. (T.); — prim. enolik.
  51. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
  52. enomę̑rəc, -rca, m. das Monometer (in der Metrik), Cig. (T.).
  53. enomíščən, -čna, adj. einmuskelig, (-šičen), Erj. (Ž.).
  54. enoǫ̑čnica, f. das Monocle, Žnid.
  55. enopę̑rka, f. die Leberblume (parnassia), Cig., C., Medv. (Rok.).
  56. enoplemę̑n, adj. von einer Abstammung, SlN.
  57. enoramę̑n, adj. einarmig ( mech.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  58. enorazrę́dən, -dna, adj. einclassig, C.; enorazredne šole, nk.
  59. enorẹ́zən, -zna, adj. einschneidig, Cig., Jan.
  60. enorǫ́dən, -dna, adj. von gleicher Abstammung, nk.
  61. enoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn (bajeslovno bitje), Cig., Jan.; — 2) = samorog, narval, Cig.
  62. enorǫ̑žəc, -žca, m. = samorog, Cig.; — rus.
  63. enóta, f. die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); državna e., die Staatseinheit, C.
  64. enótən, -tna, adj. einheitlich, Jan., nk.; enotni državni dolg, die einheitliche Staatsschuld, nk.
  65. enotę̑r, num. einerlei, Levst. (Sl. Spr.).
  66. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
  67. enotírən, -rna, adj. eingeleisig: enotirna proga, SlN.
  68. enovę̑rnik, m. enoverniki, die Glaubensgenossen, Cig. (T.); — po stsl.
  69. enovı̑t, adj. einfach, nicht zusammengesetzt: enoviti delek, das Atom, enovito delajoč, einfach wirkend, h. t.- Cig. (T.); solnčna svetloba ni enovita, Žnid.; enovita stanica, einfache Zelle, Erj. (Som.).
  70. enovǫ́ljščina, f. = enovoljnost, C.
  71. enovprę́žən, -žna, adj. einspännig, Jan.
  72. enovprę̑žnik, m. der Einspänner, Jan.
  73. enozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
  74. enozlǫ̑žnica, f. einsilbiges Wort, Cig.
  75. enoznáčen, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  76. enoznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  77. enozǫ̑bəc, -bca, m. = samorog, der Narwal (monodon), Cig.
  78. enozr̀n, -zŕna, adj. einkörnig: enozrna pira, das Einkorn, Cig.
  79. enozȓnica, f. das Einkorn (triticum monococcum), Cig.
  80. enozvòk, -zvǫ́ka, adj. = enozvočen; enozvoki glasovi, SlN.
  81. eparhı̑ja, f. bischöflicher Sprengel, die Eparchie, Cig.
  82. ēpičən, -čna, adj. zur Epik gehörig, episch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  83. epidēmičən, -čna, adj. med ljudstvom razširjen (o boleznih), epidemisch, nk.
  84. epidemı̑ja, f. med ljudstvom začasno razširjajoča se ali razširjena bolezen, die Epidemie, DZ., nk.
  85. epigrāf, m. napis, das Epigraph, Cig. (T.).
  86. epigrāfika, f. napisoznanstvo, die Epigraphik, Cig. (T.).
  87. epigrām, m. pesniški napis, das Epigramm; — prim. puščica.
  88. ēpika, f. pripovedno pesništvo, die Epik.
  89. epilōg, m. sklep (pri govoru, tragediji), der Epilog.
  90. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
  91. epopēja, f. junaški epos, die Epopöe, Cig., Jan., nk.
  92. ēter, -rja, m. der Aether, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.); — tudi: etər, -tra, nk.
  93. etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
  94. etimolōg, m. kdor se z etimologijo peča, der Etymolog.
  95. etimologı̑ja, f. nauk o postanju besed, die Etymologie; — prim. besedoslovje.
  96. etimolōški, adj. etymologisch, nk.
  97. etnogrāfičən, -čna, adj. = narodopisen, Jan., nk.
  98. etnografı̑ja, f. die Ethnographie; — prim. narodopis.
  99. ētrov, adj. Aether-: etrova soparica, Aetherdämpfe, Levst. (Nauk).
  100. etu, adv. = tu, ogr.- C. (eti, ogr.- Vest., SlN.).

   36.439 36.539 36.639 36.739 36.839 36.939 37.039 37.139 37.239 37.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA