Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (36.901-37.000)

  1. edinják, m. der Einser, ogr.- C.
  2. edı̑nka, f. 1) die einzige Tochter, Cig.; — 2) die Einheit (Zahl), Slom.- C.; — 3) die Eins (Zahlzeichen), Cig., Jan., Cig. (T.).
  3. edinobǫ̑žje, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
  4. edinorójen, -éna, adj. eingeboren: edinorojeni sin božji.
  5. edinovladár, -rja, m. = samovladar, Cig. (T.).
  6. edinovlȃdəc, -dca, m. = samovladar, Cig.
  7. edinozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend; edinozveličalna vera, cerkev.
  8. edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
  9. edníca, f. 1) der Einser, Mur., Jan.; der Einer, (jednica) Cel. (Ar.); — 2) ednice, die Unionen ( math.), Cig. (T.); — die Einheit: dolgostna e., die Längeneinheit, Cig. (T.); davkovna, colna e., die Steuer-, Verzollungseinheit, DZ.
  10. ednína, f. die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  11. edūkt, m. po kemični poti izločena tvarina, das Educt ( chem.), Cig. (T.).
  12. efemerīda, f. astronomische Tafel, die Ephemeride, Cig. (T.).
  13. ȇgriš, m. = agres, ogr.- Valj. (Rad).
  14. èh, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: eh, pusti me!
  15. èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.
  16. eklekticīzəm, -zma, m. izbiranje raznih modroslovnih naukov iz raznih sistem, der Eklekticismus ( phil.), Cig. (T.).
  17. eklīptika, f. dozdevna solnčna pot na nebesnem obloku, die Ekliptik.
  18. elegāntən, -tna, adj. izboren in vkusen, elegant, Cig. (T.), nk.
  19. elēgičən, -čna, adj. milotožen, elegisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  20. elegı̑ja, f. milotožna pesem, die Elegie.
  21. elēktričən, -čna, adj. elektrisch; električna iskra; električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
  22. elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
  23. elektrizováti, -ȗjem, vb. impf. elektrisieren, Cig. (T.), nk.
  24. elektrodināmika, f. medsebojno vplivanje električnih tokov, die Elektrodynamik, Cig. (T.).
  25. elektrofōr, m. der Elektricitätsträger, der Elektrophor.
  26. elektrolīza, f. električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
  27. elektromagnetīzəm, -zma, m. vplivanje elektrike na magnetizem, der Elektromagnetismus, Cig. (T.).
  28. elemēnt, m. prvotna sestavina, das Element, ( math., phys.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — prim. prvina.
  29. elīptičən, -čna, adj. pakrožen, elliptisch, Cig. (T.), nk.
  30. elīzij, m. podzemeljski raj pri starih Grkih, das Elysium, Cig.
  31. elízija, f. izpah, die Elision ( gramm.), Cig. (T.).
  32. eminēncija, f. odlikovalen naslov: die Eminenz, Cig., Jan.; — prim. prevzvišenost.
  33. empīričən, -čna, adj. opirajoč se na izkušnjo, empirisch, Cig. (T.), nk.
  34. enačȃj, m. das Gleichheitszeichen, Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  35. enȃčba, f. die Gleichung ( math.), Cig. (T.); enačbo postaviti, sestaviti, die Gleichung ansetzen, Cig. (T.); osnovna e., die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); razstavna, sestavna e., analytische, synthetische Gleichung, Cig. (T.).
  36. enȃčbən, -čbəna, adj. Gleichungs-: enačbeni členi, die Glieder der Gleichung, Cig. (T.).
  37. enȃčək, -čka, m. das Aequivalent: pristojbinski e., nk.
  38. enáčenje, n. die Gleichstellung, die Gleichmachung, Cig.
  39. enáčica, f. das Pendant, das Seitenstück, Cig. (T.).
  40. enačílọ, n. 1) der Vergleichungspunkt, Cig.; — 2) der Egalisator ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  41. enáčiti, -ȃčim, vb. impf. gleichstellen: e. koga komu, Cig., Jan., Cig. (T.); — gleichmachen, Cig. (T.); smrt nas vse enači, Cig.; — e. se komu, sich jemandem gleichstellen, gleichdünken, Cig.
  42. enȃčki, adv. gleichfalls, Mur.
  43. enȃčnik, m. das Gleichheitszeichen, Cig., C.
  44. enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.
  45. enakǫ̑ča, f. = enakost, C.
  46. enakodẹ́łən, -łna, adj. gleichtheilig, Jan.; isomer ( chem.), Cig. (T.).
  47. enakoelēktričən, -čna, adj. gleichnamig elektrisch, Cig. (T.).
  48. enakokràk, -kráka, adj. gleichschenkelig, gleicharmig, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  49. enakolẹ̑tnica, f. (črta) e., die Isothere, Cig. (T.).
  50. enakomę̑rje, n. das Ebenmaß, das Gleichmaß, Cig. (T.), C.
  51. enakomę̑rnež, m. der Gleichmäßige: to je e., srca pa nima nič, Ljub.
  52. enakomı̑šljenik, m. = enomiselnik, nk.
  53. enakomǫ́čən, -čna, adj. = istomočen, isodynamisch, Cig. (T.).
  54. enakonǫ̑čje, n. das Aequinoctium, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  55. enakotę́žən, -žna, adj. gleichgewichtig, Jan.; — enakotežna lega, die Gleichgewichtslage, Cig. (T.).
  56. enakotę̑žje, n. das Gleichgewicht, Cig., Jan., Cig. (T.).
  57. enakotláčən, -čna, adj. isobarometrisch, Cig. (T.); — prim. tlak.
  58. enákovšən, -šna, adj. = enakšen, ( prav. nam. enakošen; "enakušen", Rec., Jsvkr.).
  59. enákšən, -šna, adj. von gleicher Beschaffenheit, gleichartig, gleichförmig, Mur., DZ.; gleichlautend, Cig. (T.); e. spis, ein Pare, DZ.
  60. enciklopedı̑ja, f. delo, ki obsega jedro vseh znanstev, die Encyklopädie.
  61. endēmičən, -čna, adj. v kakem kraju navaden (o boleznih), endemisch, nk.
  62. endemı̑ja, f. endemische Krankheit, DZ.
  63. eneagōn, m. deveterokotnik, das Enneagon, Cig. (T.).
  64. enérgičən, -čna, adj. krepko delujoč, krepkovoljen, energisch, nk.
  65. energı̑ja, f. krepka moč, krepkost, die Energie, Cig. (T.), nk.
  66. ȇnklja, f. = edinka 3), die Eins, der Einser, Mur., Cig., Jan., Met.
  67. enobítən, -tna, adj. einer Wesenheit, consubstantiell, Cig.
  68. enobǫ̑štvọ, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
  69. enobǫ̑žnik, m. der Monotheist, Jan.
  70. enocẹ̑vka, f. einröhrige Büchse, Jan.
  71. enočlẹ̑nəc, -nca, m. eingliedriger Ausdruck (Monom), Cig. (T.).
  72. enodę́bəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig., Jan.
  73. enodnę́vən, -vna, adj. eintägig, ephemerisch, Cig., Jan.
  74. enodnę̑vnica, f. die gemeine Eintagsfliege (ephemera vulgata), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); — prim. vodni cvet.
  75. enodǫ́bən, -bna, adj. contemporär, synchronistisch, Cig. (T.).
  76. enodòm, -dǫ́ma, adj. einhäusig ( bot.), Cig. (T.).
  77. enodȗšje, n. die Einmüthigkeit, Cig. (T.); vse pokliče k enodušju in enomiselnosti, Cv.
  78. enogr̀b, -gŕba, adj. einhöckerig, Šol.; enogrbi velblod, das Dromedar, Cig.
  79. enogùb, -gúba, adj. einfach: enogubi glasi, Hip. (Orb.).
  80. enojadrı̑łnica, f. der Einmaster, Cig.
  81. enojámborən, -rna, adj. einmastig, Jan.
  82. enojámbornica, f. der Einmaster, Cig., Jan.
  83. enọ̑jnik, m. = ednina, edinstvo (Singular), Cig., Jan.
  84. enokalíčən, -čna, adj. einsamenlappig, Jan., Šol.
  85. enokalı̑čnica, f. enokaličnice, Spitzkeimer (monocotyledones), Jan., Tuš. (R.).
  86. enokošənj, -šnja, adj. = enosečen, Cig.
  87. enolíčən, -čna, adj. einförmig, gleichartig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min., Som.), nk.
  88. enoličína, f. das Aequivalent, Cig. (T.); — prim. enolik.
  89. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
  90. enomę̑rəc, -rca, m. das Monometer (in der Metrik), Cig. (T.).
  91. enomíščən, -čna, adj. einmuskelig, (-šičen), Erj. (Ž.).
  92. enoǫ̑čnica, f. das Monocle, Žnid.
  93. enopę̑rka, f. die Leberblume (parnassia), Cig., C., Medv. (Rok.).
  94. enoplemę̑n, adj. von einer Abstammung, SlN.
  95. enoramę̑n, adj. einarmig ( mech.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  96. enorazrę́dən, -dna, adj. einclassig, C.; enorazredne šole, nk.
  97. enorẹ́zən, -zna, adj. einschneidig, Cig., Jan.
  98. enorǫ́dən, -dna, adj. von gleicher Abstammung, nk.
  99. enoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn (bajeslovno bitje), Cig., Jan.; — 2) = samorog, narval, Cig.
  100. enorǫ̑žəc, -žca, m. = samorog, Cig.; — rus.

   36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA