Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (36.839-36.938)

  1. dvolìk, -líka, m. die Doppelgestalt ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  2. dvolòk, -lǫ́ka, m. der Zwillingsbogen ( arch.), h. t.- Cig. (T.).
  3. dvolǫ̑məc, -mca, m. der Doppelspat, Erj. (Min.).
  4. dvomę́rən, -rna, adj. dimetrisch (tudi: math.), Cig. (T.).
  5. dvǫ̑mež, m. der Zweifler, SlN.
  6. dvomı̑šəc, -šca, m., pl. dvomišci, Zweimuskeler ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  7. dvǫ́miti, -im, vb. impf. zweifeln, Pohl., Mur., Cig., Jan., nk.; d. o čem, d. nad čem, zastran česa, Cig., nk.; ni dvomiti, es ist kein Zweifel, Cig., nk.; — prim. hs. dvoumiti, zweifeln.
  8. dvomljénje, n. das Zweifeln, nk.
  9. dvomljìv, -íva, adj. 1) zweifelreich, zweifelsüchtig, skeptisch, Mur., Cig.; — 2) = dvomen 1), Cig., Jan., M.
  10. dvoobrázən, -zna, adj. mit doppeltem Gesicht: dvoobrazni Janus, Let.
  11. dvoǫ́gəłnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  12. dvopȃrkljar, -rja, m., dvoparklarji, Zweihufer, Spalthufer (bisulca), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  13. dvopẹ̀v, -pẹ́va, m. = dvospev, Cig. (T.).
  14. dvòr, dvóra, m. der Hof; gospodski dvor, der Herrenhof, Jan.; — cesarski dvor, der kaiserliche Hof; — sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; upravni sodni d., der Verwaltungsgerichtshof, DZ.; — nebeški dvor, neko zvezdje, v katerem so zvezde v krog postavljene, Pjk. (Črt. 259.).
  15. dvorámən, -mna, adj. zweiarmig ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  16. dvorȃna, * f. der Saal, Cig., Jan., nk.; — hs.
  17. dvoranin, m. = dvorjan, Habd.; d. kraljevski, Krelj; — hs.
  18. dvorazrę́dən, -dna, adj. zweiclassig, nk.
  19. dvórəc, -rca, m. dem. dvor; 1) das Gehöfte, Jan.; der Palast, nk.; biskupov letni d., Zv.; — 2) der Griff am Bohrer, ogr.- C.
  20. dvorę̑dəc, -dca, m. 1) das Distichon, Cig., Jan.; — 2) der Doppelsame (diplotaxis), C.
  21. dvorę́zən, -zna, adj. zweischneidig, doppelschneidig, Z., nk.; dvorezna sekira, die Queraxt, Jan.
  22. dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).
  23. dvoríti, -ím, vb. impf. bedienen, aufwarten, Cig., Jan.; prijatelju d., den Freund bedienen, ogr.- C.; d. koga, Cig.; — hs.
  24. dvorjániti, -ȃnim, vb. impf. Hofdienste leisten, C.; — d. si dati, sich den Hof machen lassen, Jurč.
  25. dvorljìv, -íva, adj. bediensam, höflich, Mur., Jan.
  26. dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.- C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).
  27. dvǫ̑rništvọ, n. der Hofstaat, SlN.
  28. dvorováti, -ȗjem, vb. impf. das Hoflager halten, Cig. (T.), Zora.
  29. dvotẹ̑łəc, -łca, m. = dvotelesnik, Pot.- Cig., C.
  30. dvoùm, -úma, m. 1) der Doppelsinn, Jan.; — 2) der Zweifel, Cig. (T.).
  31. dvoúmən, -mna, adj. 1) zweideutig, doppelsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; rad je kaj dvoumnega povedal, Zv.; — 2) (po hs.) zweifelhaft, Cig. (T.).
  32. dvoȗmje, n. 1) der Doppelsinn, die Zweideutigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) (po hs.) der Zweifel, Cig. (T.), DZ.
  33. dvoúrən, -rna, adj. zweistündig, (dveuren) Cig.
  34. dvovẹ́jən, -jna, adj. zweiästig, (dvevejen) Cig.
  35. dvovídən, -dna, adj. doppelsichtig, Cig.
  36. dvovlȃdje, n. das Duumvirat, Cig.
  37. dvovprę́žən, -žna, adj. zweispännig, nk.; dvovprežna kočija, LjZv.
  38. dvozlǫ́žən, -žna, adj. zweisilbig, Cig., Jan., nk.
  39. dvozvẹ̑zdje, n. der Doppelstern, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  40. dvožę̑nəc, -nca, m. der Bigamist, Cig.
  41. dvožíčən, -čna, adj. zweidrähtig: dvožični magnetomer, das Bifilarmagnetometer, Cig. (T.).
  42. dvožı̑vka, f. das Amphibium, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  43. džòk, interj. plumps! BlKr.
  44. džȗndžək, -džəka, m. das Knabenkraut (orchis), vzhŠt.- C.
  45. džȗrdž, m. der Krug: sneha jim napolni džurdže z vinom, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  46. è, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: e, pusti me!
  47. ēbehtnica, f. das Fest Maria Verkündigung, Guts.; — prim. tirol. ebnachten = Maria Verkündigung, C.; srvn. ebennaht, Tag- und Nachtgleiche, Mik. (Et.).
  48. ēbehtnik, m. der Monat März, Guts.; — prim. ebehtnica.
  49. ēbenov, adj. vom Ebenbaum, Cig.; ebenov les, Dalm., Tuš. (B.).
  50. ēbenovəc, -vca, m. der Ebenbaum (diospyxos ebenum), Tuš. (B.).
  51. ebenovína, f. das Ebenholz, Cig., Tuš. (B.).
  52. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
  53. edīkt, m. razglas, das Edict, Cig.
  54. edīktən, -tna, adj. Edictal-: ediktni rok, die Edictalfrist, DZ.
  55. edín, adj. 1) einzig; edini sin, der einzige Sohn; edina tolažba, der einzige Trost; edino, einzig, ausschließlich; — vsak edin, jeder einzelne, C.; — 2) edino število = edinstvo (die Einzahl), Cig.; — 3) verlassen, elend, armselig, Dict., C., Mik.; edino živeti, Z.; jaz sem edin (jedin) in reven, Dalm.; — 4) einig, Cig., Jan., nk.
  56. edı̑nčək, -čka, m. dem. edinec; einziger Sohn, Z., Nov., SlN.
  57. edı̑nəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
  58. edı̑nica, f. 1) die Einzige, C.; die einzige Tochter, C.; Vida jima je bila edinica, Jurč.; prim. hs. jedinica; — 2) = edinka 3), Cig.
  59. ediníłən, -łna, adj. einigend, C., SlN.
  60. ediníšče, n. der Einigungspunkt, der Concurrenzpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  61. edinı̑t, adj. vereinzelt ( math.), Cig. (T.); — singulär, edinita sodba = sodba o poednini, Cig. (T.).
  62. edíniti, -ı̑nim, vb. impf. einig machen, einigen, vereinigen, Cig., Jan., nk.; duše se bodo edinile s telesi, Guts. (Res.).
  63. edinják, m. der Einser, ogr.- C.
  64. edı̑nka, f. 1) die einzige Tochter, Cig.; — 2) die Einheit (Zahl), Slom.- C.; — 3) die Eins (Zahlzeichen), Cig., Jan., Cig. (T.).
  65. edinobǫ̑žje, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
  66. edinorójen, -éna, adj. eingeboren: edinorojeni sin božji.
  67. edinovladár, -rja, m. = samovladar, Cig. (T.).
  68. edinovlȃdəc, -dca, m. = samovladar, Cig.
  69. edinozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend; edinozveličalna vera, cerkev.
  70. edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
  71. edníca, f. 1) der Einser, Mur., Jan.; der Einer, (jednica) Cel. (Ar.); — 2) ednice, die Unionen ( math.), Cig. (T.); — die Einheit: dolgostna e., die Längeneinheit, Cig. (T.); davkovna, colna e., die Steuer-, Verzollungseinheit, DZ.
  72. ednína, f. die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  73. edūkt, m. po kemični poti izločena tvarina, das Educt ( chem.), Cig. (T.).
  74. efemerīda, f. astronomische Tafel, die Ephemeride, Cig. (T.).
  75. ȇgriš, m. = agres, ogr.- Valj. (Rad).
  76. èh, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: eh, pusti me!
  77. èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.
  78. eklekticīzəm, -zma, m. izbiranje raznih modroslovnih naukov iz raznih sistem, der Eklekticismus ( phil.), Cig. (T.).
  79. eklīptika, f. dozdevna solnčna pot na nebesnem obloku, die Ekliptik.
  80. elegāntən, -tna, adj. izboren in vkusen, elegant, Cig. (T.), nk.
  81. elēgičən, -čna, adj. milotožen, elegisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  82. elegı̑ja, f. milotožna pesem, die Elegie.
  83. elēktričən, -čna, adj. elektrisch; električna iskra; električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
  84. elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
  85. elektrizováti, -ȗjem, vb. impf. elektrisieren, Cig. (T.), nk.
  86. elektrodināmika, f. medsebojno vplivanje električnih tokov, die Elektrodynamik, Cig. (T.).
  87. elektrofōr, m. der Elektricitätsträger, der Elektrophor.
  88. elektrolīza, f. električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
  89. elektromagnetīzəm, -zma, m. vplivanje elektrike na magnetizem, der Elektromagnetismus, Cig. (T.).
  90. elemēnt, m. prvotna sestavina, das Element, ( math., phys.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — prim. prvina.
  91. elīptičən, -čna, adj. pakrožen, elliptisch, Cig. (T.), nk.
  92. elīzij, m. podzemeljski raj pri starih Grkih, das Elysium, Cig.
  93. elízija, f. izpah, die Elision ( gramm.), Cig. (T.).
  94. eminēncija, f. odlikovalen naslov: die Eminenz, Cig., Jan.; — prim. prevzvišenost.
  95. empīričən, -čna, adj. opirajoč se na izkušnjo, empirisch, Cig. (T.), nk.
  96. enačȃj, m. das Gleichheitszeichen, Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  97. enȃčba, f. die Gleichung ( math.), Cig. (T.); enačbo postaviti, sestaviti, die Gleichung ansetzen, Cig. (T.); osnovna e., die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); razstavna, sestavna e., analytische, synthetische Gleichung, Cig. (T.).
  98. enȃčbən, -čbəna, adj. Gleichungs-: enačbeni členi, die Glieder der Gleichung, Cig. (T.).
  99. enȃčək, -čka, m. das Aequivalent: pristojbinski e., nk.
  100. enáčenje, n. die Gleichstellung, die Gleichmachung, Cig.

   36.339 36.439 36.539 36.639 36.739 36.839 36.939 37.039 37.139 37.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA