Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (36.701-36.800)

  1. dȗlčnica, f. 1) = neka otročja piščalca, C.; — 2) ženska, ki se dulčasto drži, C.
  2. dȗləc, -lca, m. 1) das Mundstück an Blasinstrumenten, Mur., Jan.; — 2) der Gießschnabel an Gefäßen, Cig., M., SlGor.; — das Ende des Flaschenhalses, Dol., jvzhŠt.; — 3) der vor Unwillen zusammengezogene Mund: d. delati, na d. se držati, C., Z., jvzhŠt.; (l se ne izgovarja kakor ł).
  3. dúliti, -im, vb. impf. röhrenförmig machen, C.; klobuk d., dulo delati klobuku, den Hut fäusten, Cig.; — d. se, anschwellen: kruh se duli, Št.- C.; — deska se duli, das Brett wirft sich, Mariborska ok.- C.; — slive se dulijo (kadar v roge gredo), Fr.- C.; — d. se = dulec delati, C.; prim. dulec 3).
  4. dumati, -am, vb. impf. = misliti ( pri Rezjanih po St. Vrazu, SlN. XII. 154.); ahnen, M. (?)
  5. dȗncanje, n. das Stoßen, tako se imenuje tudi neka otročja igra, Lašče- Levst. (M.).
  6. dȗncati, -am, vb. impf. stoßen, stupfen, Levst. (Rok.); — prim. dunkati.
  7. dȗnda, f. = donda 2), Fr.- C., Trst. (Let.).
  8. 1. dȗnəc, -nca, m. der Stoß, der Knuff, Cig.; — prim. duniti.
  9. 2. dunəc, -nca, m. = danka, die Blunzenwurst, SlGor.- C.
  10. dȗnək, -nka, m. = dunec, der Stoß, der Knuff, C., Z.
  11. dúniti, dȗnem, vb. pf. stoßen: sapa v mene dune, ein Windstoß trifft mich, Z., Vest.; — einen Knuff versetzen; d. koga s pestjo; s palico d. koga, Vest.
  12. dȗnka, f. deklica, ki sesa prst, Vrsno- Erj. (Torb.).
  13. 1. dȗnkati, -am, vb. impf. 1) stoßen, puffen, schlagen, vzhŠt.- C.; z nogami d., ogr.- Valj. (Rad); — 2) krachen, Jan.; topovi dunkajo, Z.
  14. 2. dȗnkati, -am, vb. impf. prst sesati, Vrsno- Erj. (Torb.).
  15. dúpa, f. 1) die Erdhöhle, C., Z.; — 2) neka psovka ženski, kajk.- Valj. (Rad).
  16. dúpati, dȗpam, -pljem, vb. impf. 1) auf etwas Hohles schlagen, Z.; — 2) dumpf rauschen, C.
  17. dúpəłce, n. dem. duplo; das Höhlchen, Cig.
  18. dúpəlj, -plja, adj. hohl, C., (dupel) Cig.; — prim. stsl. duplь, hohl.
  19. dȗplar, -rja, m. die Hohltaube (columba oenas), Cig.
  20. duplikāt, m. das Duplicat; — prim. dvojnica.
  21. duplikātor, -rja, m. der Duplicator ( phys.), Cig. (T.).
  22. duplína, f. die Höhlung, Mur., Cig.; telesna d., die Leibeshöhle, LjZv.; prebavna d., der Verdauungscanal, predzobna d., die Backenhöhle, prsna d., die Brusthöhle, trebušna d., die Bauchhöhle, ustna d., die Mundhöhle, bobničeva d., die Trommelhöhle, Erj. (Som.).
  23. duplír, m. große Wachskerze, C., BlKr.; — prim. it. doppiero.
  24. dȗplja, f. die Höhlung: die Baumhöhle, Mur., Cig., Jan., Mik.; — die Felsenhöhle, die Grotte, Jan., BlKr., vzhŠt.; — das Ofenloch, C.; — prim. duplo.
  25. dȗplje, n. die Baumhöhle, Cig., Rez.- Mik.; kolno d., die Radbüchse, Habd.- Mik.
  26. dupljeníca, f. hohler Baumstamm, Cig.
  27. dȗpljica, f. dem. duplja; kleine Höhle: die Zelle des Hornisnestes, Tolm.
  28. dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.- Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.- C.
  29. dupotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, C.; — prim. dupati.
  30. dúr, adj. scheu, Ravn.- Cig.; wild, menschenscheu, Lašče- Levst. (Rok.); dure zveri, scheue, wilde Thiere, Z.; Neudelan jezik vsak Dur pastuh je, srep divjak, Levst. (Zb. sp.); — prim. slovaško: durný, scheu.
  31. dȗrak, m. ein Kartenspiel: duraka igrati; — der in diesem Spiel Verlierende, C., Št.; — iz hs.; — prim. rus., češ. durak, = neumnež.
  32. duráncəlj, -clja, (-cəljna), m. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, der Härtling, SlGor.- C., jvzhŠt.; — prim. it. duracine, hart und fest ( v. Früchten).
  33. dúrati, -am, vb. impf. ad durniti, = suvati, C.
  34. dúrce, f. pl. dem. duri; 1) kleine Thüre, das Pförtchen; — die Gatterthür, C.; — 2) der Hosenlatz, Gor.
  35. durè, -ę́ta, m. ein blöder Mensch, der Trottel, Tolm.- Erj. (Torb.).
  36. 2. dūrəc, -rca, m. zgornji durec hišnih vrat, die obere Thorschwelle, Jap. (Sv. p.).
  37. durẹ́ti, -ím, vb. impf. blöde dareinschauen, Tolm.- Erj. (Torb.).
  38. dȗrhati, -am, vb. impf. = prebadati: žabe d., Frösche spießen, SlGor.- C.; — prim. bav. durcheln = durchbohren, C.
  39. dúrhniti, dȗrhnem, vb. pf. = prebosti, C.; — prim. durhati.
  40. dúri, f. pl. 1) die Thüre, das Thor; — 2) der Pressdeckel, (dveri) Mariborska ok.- C.; — 3) = veha, C.
  41. duríti, -ím, vb. impf. 1) verhasst, ekelhaft machen: d. koga komu, Hal.- C.; — d. se, ekeln, ekelhaft sein: jed se mu duri, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) verabscheuen, verachten, C.; Koga (= kogar) sem najbolj durila, Toga (= tega) sem si dnes dobila, Npes.-Vraz.
  42. dȗrkanje, n. das Stoßen, das Rütteln: d. kol, ogr.- C.
  43. dȗrkati, -am, vb. impf. stoßen, rütteln (o kolih), ogr.- C.; proč d. koga, fortstoßen, BlKr.; — prim. durniti.
  44. dúrnica, f. der Thürflügel, Cig., Jan.; oboja vrata so imela dvoje durnice, Jap. (Sv. p.).
  45. dúrniti, dȗrnem, vb. pf. stechen, stoßen, C.; — prim. hs. turiti.
  46. dȗrnjak, m. die Flaschenmündung, jvzhŠt.
  47. dúša, * f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.- C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.- C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.- M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.- Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.- C.
  48. dúšavəc, -vca, m. človek, ki se rad duša, BlKr.
  49. dȗščev, adj. = dušikov: duščeva okislina ( chem.), die Untersalpetersäure, Cig. (T.).
  50. dušebǫ̑łnik, m. der Seelenkranke, h. t.- Cig. (T.).
  51. dȗšəc, -šca, m. 1) der üble Geruch, der Nebengeruch, Cig., M.; sod ima dušec, Z.; — der Beigeschmack, Cig.; — 2) der Stickstoff, Jan., Cig. (T.); — 3) der Herzliebste, Valj. (Rad).
  52. dušegȗbəc, -bca, m. Seelenmörder, Cig.
  53. dušegúbən, -bna, adj. seelenmordend, Cig.
  54. dȗšək, -ška, m. 1) der Athemzug, Cig., Jan., M.; d. mi jemlje, zapira, es benimmt mir den Athem, Z.; — der Zug: na en d., na dva duška (izpiti), in einem Zuge, in zwei Zügen; tudi: v enem dušku, Z.; — 2) eine Oeffnung zum Ausströmen der Luft, der Gase: sod nima duška, das Fass hat keine Luft; sodu duška dati, t. j. veho mu odbiti; — das Luftloch, das Zugloch, Mur., Cig.; kletni dušek, Nov.; — der Ventilator, Cig.; das Dampfloch, Cig.; — dež se je ulil, kakor bi mu bili vsi duški odprti, (als wenn alle Schleusen des Himmels geöffnet wären), Vrt., na vse duške delati, mit aller Kraft, SlN.; vlekel je na vse duške iz pipice, Jurč.; začel je piti na vse duške, Jurč.; d. dati krvi, dem Blute Luft machen (= puščati), V.-Cig.; duška dati nevolji, jezi itd., dem Unwillen, dem Zorne freien Lauf lassen, nk.; dušek bolesti odpreti, Zv.; — 3) der Einschlag im Weine, V.-Cig.; — 4) = rilec, V.-Cig.; — 5) materini d. = materina dušica, (materni d.) Cig., Jan.
  55. dušelǫ̑vəc, -vca, m. der Seelenfänger, Cig.
  56. dúšən, -šna, adj. 1) Seelen-, Geistes-, geistig; dušna paša; — 2) na dušno, o dušnem, zu Allerseelen, C.; na večer pred dušnim, Pjk. (Črt.).
  57. dušénje, n. das Erstickenmachen.
  58. dušę́vən, -vna, adj. Seelen-, Geistes-, geistig, Cig., Jan., C., nk.; duševno delo, duševne zmožnosti, duševna revščina, nk.; — hs., stsl.
  59. dúšica, f. I. dem. duša; 1) die Seele; dobra dušica; dušica moja! mein Herzchen! — 2) der Lampendocht, Dol.; — 3) materina (materna) d., der Feldthymian, der Quendel, (thymus serpyllum); tudi: babja d., jvzhŠt.; — svinjska d., der Stechapfel (datura stramonium), Tuš. (R.); — II. dušíca, 1) schwerer Athem, das Asthma, Fr.- C., Z.; — der Stickfluss, Jan.; — 2) der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
  60. dúšičevəc, -vca, m. der Quendelgeist, ("dušicovec"), Vod. (Bab.).
  61. dušı̑čnat, adj. stickstoffhältig, Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); dušičnate spojine, Stickstoffverbindungen, Erj. (Som.).
  62. dušík, m. der Stickstoff, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Erj. (Som.).
  63. dušíłən, -łna, adj. erstickend, nk.; d. zrak, Let.
  64. dušíti, -ím, vb. impf. 1) den Athem benehmen, dem Ersticken nahe bringen, Mur., Cig., Jan.; sapo mu je dušilo, Jurč.; to me duši, das benimmt mir den Athem, Cig.; — 2) dämpfen: ogenj d., Cig., Jan.; pren. zu unterdrücken suchen, Cig., Jan.; d. vstajo, nk.; — 3) dünsten, C.; jed se v pokriti posodi duši, Vod. (Izb. sp.).
  65. dušjè, n. der Quendel (thymus serpyllum), C.; z dušjem nastilajo o kresu po hišah, Polj.
  66. dȗška, f. 1) der Athem, C., Mik.; nemam duške ( n. pr. po hitrem teku), človek smrdljive duške, vzhŠt.- C.; — der Zug: na eno duško izpiti, in einem Athem austrinken, vzhŠt.- C.; — 2) das Luftloch, Mur., Cig., C.; — 3) pl. duške, die Geburtswehen, C., Mik., Valj. (Rad); — 4) duška, neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  67. dȗškati, -am, vb. impf. 1) Athem schöpfen (um sich zu erholen), M.; počivati in duškati po poti, Gor.; ribe duškajo, schnappen nach Luft, Ljub.; — 2) die Communication mit der äußeren Luft ermöglichen: d. sod, vzhŠt.- C.; zamrzle ribnike d., C.
  68. dušljìv, -íva, adj. den Athem beengend, erstickend: dušljivi kašelj, der Keuchhusten, Cig.
  69. dušníca, f. 1) das Athemloch, C.; suhozemske živali dihajo s pljuči ali pa z dušnicami, Erj. ( LjZv.); — 2) das Luftloch, C., Z.; — "luknja pri sadni sušilnici", (dȗšnica) Krn- Erj. (Torb.).
  70. dušník, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) das Luftloch, Guts., Kr.- Valj. (Rad); die Rauchröhre in Zimmern, C., Polj.
  71. dušnják, m. das Athemloch, Cig.
  72. dúti, dújem, vb. impf. 1) wehen, blasen, Valj. (Rad); veter duje, Z.; — auf dem Horn blasen, Mur.; — 2) d. se, anschwellen, aufgehen ( n. pr. o testu, mehurju), SlGor.- C., Z.
  73. dȗtka, f. das Dütchen, die Spielmarke, (dutika) Cig., Jan.; — iz nem.
  74. dúvati, -vam, vb. impf. ad duniti; stoßen, Z., jvzhŠt.
  75. dúzati, -am, vb. impf. stoßen, drängen, Z., C.; ljudje se v cerkev duzajo, C.
  76. dúzniti, dȗznem, vb. pf. einen Stoß geben, Z.; dobro d. koga, Levst. (Zb. sp.).
  77. dvȃ, m. dvẹ̑, f. n. num. zwei; po dva, je zwei; po dva in dva, paarweise; = dva po dva, V.-Cig.; — ura je dve, dve je, es ist zwei Uhr; ob dveh, um zwei Uhr.
  78. dvadnę́vən, -vna, adj. = dvodneven, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  79. dvájščica, f. = dvajsetica, Mur., C., Mik., Savinska dol.
  80. dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras- Štrek. (Let.).
  81. dvę́čiti, -im, vb. impf. = žvečiti, kauen, Meg., Dict., Šol., Boh., Trub., Dalm., Vrt., Nov.; — dvečíti, Kast.
  82. dvẹlẹ́tən, -tna, adj. = dvoleten, Cig., Met., Schönl.
  83. dvę̑rnik, m. 1) durnik, der Thürsteher, Mur.; prim. stsl. dvьrьnik; — 2) der Thürhaken, auf den die Narbe gelegt wird, Hal.- C.
  84. dvı̑g, m. die Hebung, Cig. (T.); — der Auftact, Jan.; — dvig iz tabora, das Decampement, Cig.
  85. dvigȃłnik, m. die Hebestange, der Hebenagel, z. B. in den Uhren, Cig.
  86. dvigálọ, n. das Hebezeug, Cig.
  87. dvíganje, n. das Heben, die Hebung.
  88. dvígati, dvı̑gam, vb. impf. ad dvigniti; = vzdigati, heben; — d. se, sich heben; megla, prah se dviga.
  89. dvobòj, -bója, m. der Zweikampf, das Duell, Cig., Jan., nk.; (tudi: dvóboj).
  90. dvobròj, -brója, m. die Zweizahl, Cig., Jan.; pogl. dvojina, dvojstvo.
  91. dvocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zweischlitz, V.-Cig.
  92. dvocẹ́pən, -pna, adj. zweischlitzig, Cig.
  93. dvočelàt, -áta, adj. mit doppelter Stirn, Let.
  94. dvočlẹ̑nəc, -nca, m. das Binom, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  95. dvočlẹník, m. zweigliedriger Ausdruck ( math.), Cig. (T.).
  96. dvodòm, -dǫ́ma, adj. zweihäusig ( bot.), Cig. (T.).
  97. dvodǫ́mən, -mna, adj. = dvodom, Cig. (T.), Jan., Tuš. (B.); dvodomne rastline, LjZv.
  98. dvodǫ̑mnica, f. = dvodomna rastlina, Cig. (T.).
  99. dvodržȃvje, n. dualistisches Reich, SlN.- C.
  100. dvoforı̑ntnik, m. das Zweiguldenstück, Jan., DZ.

   36.201 36.301 36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA