Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (36.639-36.738)

  1. držȃvən, -vna, adj. Staats-, staatlich, Cig., Jan., nk.
  2. držȃvica, f. dem. država; kleiner Staat, nk.
  3. državljàn, -ána, m. der Staatsangehörige, der Staatsbürger, Cig., Jan., nk.
  4. državljȃnka, f. die Staatsangehörige, die Staatsbürgerin, nk.
  5. držȃvnik, m. der Staatsmann, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), nk.
  6. državnikováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Staatsmann bethätigen, nk.
  7. držȃvniški, adj. staatsmännisch, Cig. (T.), nk.
  8. držȃvništvọ, n. die Staatsmannskunst, Raič (Slov.).
  9. državnoprávən, -vna, adj. staatsrechtlich, Cig. (T.), nk.
  10. državnozbǫ́rən, -rna, adj. reichsräthlich, reichstäglich, Jan., nk.
  11. državotvǫ́rən, -rna, adj. staatenbildend, nk.
  12. dȓžba, f. das Festhalten, C.
  13. dȓžəc, -žca, m. der etwas hält, der Halter, Cig.; — držci, der Haltapparat ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  14. držína, f. der Inhalt, der Tonnengehalt, der Fassungsraum, DZ.
  15. držı̑telj, m. d. knjig matic, der Matrikenführer, Levst. (Nauk).
  16. držúlja, f. eine Art Pfirsich, (die nicht vom Kerne geht), BlKr.
  17. dualīzəm, -zma, m. dvojnost (v verstvu, politiki i. dr.), der Dualismus.
  18. dȗbək, -bka, m. die Blütendolde an der Birke, am Haselnussstrauch, C.; ein Büschel Kirschen, Glas.; — morda nam. dobek; prim. hs. dubak, dem. dub, tudi: neka vrsta črešenj.
  19. dúcat, m. = dvanajsterica (Dutzend), Cel. (Ar.); — prim. tucat.
  20. dúcniti, dȗcnem, vb. pf. = dudniti, stoßen, Dol.
  21. dúda, f. 1) der Dudelsack, Habd., Cig., Jan.; = pl. dude, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) dummer, einfältiger Mensch, C., Z.
  22. dúdalọ, n. ein langsamer Patron, Ip.- Erj. (Torb.).
  23. dúdanje, n. das Dudelsackspiel, Dict.
  24. dudáš, m. der Dudelsackpfeifer, Habd.- Mik.
  25. dúdati, dȗdam, vb. impf. 1) auf dem Dudelsack spielen, die Sackpfeife blasen, Habd.- Mik.; — 2) ungeschickt, langsam etwas thun, Ip.- Erj. (Torb.).
  26. dȗdla, f. eine Art Doppelpfeife, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. dudel, Pfeife, Flöte, Levst. (Rok.).
  27. dȗdlati, -am, vb. impf. na dudlo piskati, Lašče- Levst. (Rok.); dudeln, Cig.; — iz nem.
  28. dȗdnjati, -am, vb. impf. dröhnen, rollen: grom dudnja, SlGor.- C.; ( prim. dȗdnanje, das Dröhnen, ogr.- Valj. [Rad]); stsl. tątьnati.
  29. duēt, m. dvospev, das Duett.
  30. dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) ( gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.- Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.
  31. dúha, f. der Geruch, Habd.- Mik.; dobra duha, angenehmer Geruch, jvzhŠt.- C.; cvetlica je lepe duhe, SlN.- C.; lisičja d., der Fuchsgeruch, Mik.
  32. duhálọ, n. das Geruchsorgan, Jan.
  33. dúhanje, n. das Riechen.
  34. duhàt, -áta, adj. 1) Aroma enthaltend: duhato vino, Z.; — 2) geistig, beseelt, C., Z.
  35. dúhati, dȗham, vb. impf. 1) riechen, einen Geruch empfinden; imajo nos in ne duhajo, Trav.- Valj. (Rad); wittern, Cig., Jan.; — beriechen, Cig.; — 2) hauchen, Mur.
  36. dúhniti, dȗhnem, vb. pf. hauchen, wehen: krepek veter duhne, Levst. (Zb. sp.).
  37. duhobǫ̑łnik, m. der Seelenkranke, Cig. (T.), DZ.
  38. duhomámən, -mna, adj. geistlähmend, Cig.
  39. duhomǫ̑rec, -rca, m. der Geisttödter, Zv.
  40. duhomǫ́rən, -rna, adj. geisttödtend, Cig. (T.), nk.
  41. duhóta, f. das Aroma, Danj.- C.
  42. duhotàj, -tája, m. der Geisterläugner, Cig.
  43. dúhov, adj. duhovo, Pfingsten, Jan., Levst. (Nauk); o duhovem, zu Pfingsten, Z.
  44. duhǫ́vən, -vna, adj. 1) = duševen, geistig, Geistes-, Mur., Cig., Jan.; — 2) geistlich, duhovni gospodje, duhovno opravilo, duhovne vaje.
  45. duhovı̑dəc, -dca, m. der Geisterseher, Jan., Cig.; — rus.
  46. duhovı̑n, m. ein Dämon, C., Rib.- Mik.; — der böse Geist, der Teufel, Lašče- Levst. (Rok.); E, prav gotovo je duhovin, Ker tolik né smrtne matere sin, Levst. (Zb. sp.); nečisti duhovin, = hudič, Vrt.
  47. duhovína, f. das Gespenst, C., Krelj; — kadar ris (= volkodlak) spi, gre njegova duhovina drugemu spečemu kri sesat, Nov.; ( m. pred "ednim" duhovino, Krelj).
  48. duhovı̑t, adj. geistvoll, geistreich, nk.; duhovite domislice, geistreiche Einfälle, Cig. (T.).
  49. duhǫ̑vnica, * f. 1) die Priesterin, Cig., Jan., C.; — 2) = duhovščnica, C.
  50. duhovnı̑ja, f. der einem Geistlichen unterstehende Sprengel, die Pfarre, Cig., Jan., nk.
  51. duhǫ́vnik, m. der Geistliche, der Priester.
  52. duhovníšče, n. das Presbyterium, Cig., Jan., Vrt.
  53. duhǫ́vniški, adj. = duhovski, priesterlich, nk.
  54. duhǫ́vništvọ, n. = duhovstvo, Z., nk.
  55. duhǫ́vščina, f. die Geistlichkeit, der Clerus.
  56. duhǫ̑vščnica, * f. = duhovsko semenišče, das Priesterseminar, Mur., Cig., Jan., Slom., ZgD., nk.
  57. 1. dúhtati, -am, vb. impf. schwer athmen, C.
  58. 2. dúhtati, -am, vb. impf., Cig., SlN.- C., pogl. tuhtati.
  59. dukati, -kam, -čem, vb. impf. springen, C.; selski učenci ves dan skačejo in dučejo, SlN.
  60. dúkəlj, -klja, m. hoher, oben verengter Topf (Milchtopf), Mur., vzhŠt., ogr.- C., Raič ( Let.); großer Trinkbecher, ein Humpen, vzhŠt.- C.; — "kar nima pravilne oblike, bodi si posoda, bodi si človek", Valj. (Rad).
  61. dȗkla, f. neka posoda za mleko, Št.- Valj. (Rad); — prim. dukelj.
  62. dúkniti, dȗknem, vb. pf. davonspringen, C.
  63. dȗlčnica, f. 1) = neka otročja piščalca, C.; — 2) ženska, ki se dulčasto drži, C.
  64. dȗləc, -lca, m. 1) das Mundstück an Blasinstrumenten, Mur., Jan.; — 2) der Gießschnabel an Gefäßen, Cig., M., SlGor.; — das Ende des Flaschenhalses, Dol., jvzhŠt.; — 3) der vor Unwillen zusammengezogene Mund: d. delati, na d. se držati, C., Z., jvzhŠt.; (l se ne izgovarja kakor ł).
  65. dúliti, -im, vb. impf. röhrenförmig machen, C.; klobuk d., dulo delati klobuku, den Hut fäusten, Cig.; — d. se, anschwellen: kruh se duli, Št.- C.; — deska se duli, das Brett wirft sich, Mariborska ok.- C.; — slive se dulijo (kadar v roge gredo), Fr.- C.; — d. se = dulec delati, C.; prim. dulec 3).
  66. dumati, -am, vb. impf. = misliti ( pri Rezjanih po St. Vrazu, SlN. XII. 154.); ahnen, M. (?)
  67. dȗncanje, n. das Stoßen, tako se imenuje tudi neka otročja igra, Lašče- Levst. (M.).
  68. dȗncati, -am, vb. impf. stoßen, stupfen, Levst. (Rok.); — prim. dunkati.
  69. dȗnda, f. = donda 2), Fr.- C., Trst. (Let.).
  70. 1. dȗnəc, -nca, m. der Stoß, der Knuff, Cig.; — prim. duniti.
  71. 2. dunəc, -nca, m. = danka, die Blunzenwurst, SlGor.- C.
  72. dȗnək, -nka, m. = dunec, der Stoß, der Knuff, C., Z.
  73. dúniti, dȗnem, vb. pf. stoßen: sapa v mene dune, ein Windstoß trifft mich, Z., Vest.; — einen Knuff versetzen; d. koga s pestjo; s palico d. koga, Vest.
  74. dȗnka, f. deklica, ki sesa prst, Vrsno- Erj. (Torb.).
  75. 1. dȗnkati, -am, vb. impf. 1) stoßen, puffen, schlagen, vzhŠt.- C.; z nogami d., ogr.- Valj. (Rad); — 2) krachen, Jan.; topovi dunkajo, Z.
  76. 2. dȗnkati, -am, vb. impf. prst sesati, Vrsno- Erj. (Torb.).
  77. dúpa, f. 1) die Erdhöhle, C., Z.; — 2) neka psovka ženski, kajk.- Valj. (Rad).
  78. dúpati, dȗpam, -pljem, vb. impf. 1) auf etwas Hohles schlagen, Z.; — 2) dumpf rauschen, C.
  79. dúpəłce, n. dem. duplo; das Höhlchen, Cig.
  80. dúpəlj, -plja, adj. hohl, C., (dupel) Cig.; — prim. stsl. duplь, hohl.
  81. dȗplar, -rja, m. die Hohltaube (columba oenas), Cig.
  82. duplikāt, m. das Duplicat; — prim. dvojnica.
  83. duplikātor, -rja, m. der Duplicator ( phys.), Cig. (T.).
  84. duplína, f. die Höhlung, Mur., Cig.; telesna d., die Leibeshöhle, LjZv.; prebavna d., der Verdauungscanal, predzobna d., die Backenhöhle, prsna d., die Brusthöhle, trebušna d., die Bauchhöhle, ustna d., die Mundhöhle, bobničeva d., die Trommelhöhle, Erj. (Som.).
  85. duplír, m. große Wachskerze, C., BlKr.; — prim. it. doppiero.
  86. dȗplja, f. die Höhlung: die Baumhöhle, Mur., Cig., Jan., Mik.; — die Felsenhöhle, die Grotte, Jan., BlKr., vzhŠt.; — das Ofenloch, C.; — prim. duplo.
  87. dȗplje, n. die Baumhöhle, Cig., Rez.- Mik.; kolno d., die Radbüchse, Habd.- Mik.
  88. dupljeníca, f. hohler Baumstamm, Cig.
  89. dȗpljica, f. dem. duplja; kleine Höhle: die Zelle des Hornisnestes, Tolm.
  90. dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.- Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.- C.
  91. dupotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, C.; — prim. dupati.
  92. dúr, adj. scheu, Ravn.- Cig.; wild, menschenscheu, Lašče- Levst. (Rok.); dure zveri, scheue, wilde Thiere, Z.; Neudelan jezik vsak Dur pastuh je, srep divjak, Levst. (Zb. sp.); — prim. slovaško: durný, scheu.
  93. dȗrak, m. ein Kartenspiel: duraka igrati; — der in diesem Spiel Verlierende, C., Št.; — iz hs.; — prim. rus., češ. durak, = neumnež.
  94. duráncəlj, -clja, (-cəljna), m. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, der Härtling, SlGor.- C., jvzhŠt.; — prim. it. duracine, hart und fest ( v. Früchten).
  95. dúrati, -am, vb. impf. ad durniti, = suvati, C.
  96. dúrce, f. pl. dem. duri; 1) kleine Thüre, das Pförtchen; — die Gatterthür, C.; — 2) der Hosenlatz, Gor.
  97. durè, -ę́ta, m. ein blöder Mensch, der Trottel, Tolm.- Erj. (Torb.).
  98. 2. dūrəc, -rca, m. zgornji durec hišnih vrat, die obere Thorschwelle, Jap. (Sv. p.).
  99. durẹ́ti, -ím, vb. impf. blöde dareinschauen, Tolm.- Erj. (Torb.).
  100. dȗrhati, -am, vb. impf. = prebadati: žabe d., Frösche spießen, SlGor.- C.; — prim. bav. durcheln = durchbohren, C.

   36.139 36.239 36.339 36.439 36.539 36.639 36.739 36.839 36.939 37.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA