s (36.501-36.600)

36501. drozgaličnják, m. der Maischbehälter, DZ.
36502. drǫ̑zgałnik, m. das Maischholz, Cig.
36503. drozgálọ, n. der Pantscher, Cig.
36504. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
36505. drozgẹ̑la, f. die Rosendrossel (gracula rosea, turdus roseus), Frey. (F.).
36506. drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
36507. drǫ̑zgva, f. = troskva, die Butterhefen, Št.- C.
36508. drȏžci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda izmeče, kadar vre, die Spundhefen, jvzhŠt.
36509. drožę̑n, adj. aus Hefen-.
36510. drožę́nka, f. der Gelägerbrantwein, Bes., Št.
36511. dróževčək, -čka, m. dem. hyp. droževec: kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, LjZv.
36512. drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
36513. 1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
36514. drožíti, -im, vb. impf. die Fähr- oder Ruderstange gebrauchen, Cig.
36515. dróžja, f. 1) der Pressgermlaib, Valj. (Rad); — 2) drožję̑, gen. -žı̑j, -žjá, f. pl. die Hefen; izpiti drožje, Trub.; na drožjah ležati, Dalm.; vino, v katerem ne drožij, ("drožji"), Dalm.
36516. drožnàt, -áta, adj. Hefen-, hefig, Cig., Jan.; drožnat kruh, das Hefenbrot, drožnata potica, der Hefenkuchen, V.-Cig.
36517. drožnják, m. der große, unterste Zapfen am Fass, C., Št.
36518. drpálež, m. der Lastenträger, ( zaničlj.), Ljubljanska ok.
36519. drpáliti, -im, vb. impf. 1) = drpati, drapati: cel dan drpali ( n. pr. pili, žaga), Gor.; — 2) schwerfällig gehen, Notr.; — 3) schleppen, Cig., Jan.
36520. dȓšč, m. = drskač, dreskač, Vranja v Istri- Erj. (Torb.).
36521. dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Gradišče na Ipavi- Erj. (Torb.).
36522. drtína, f. = drobtina, die Brosame, das Brösel, ogr.- C.; der Brocken, das Bruchstück, Fr.- C., vzhŠt.; — nekatere drtine časa, einige Augenblicke, C.; — pl. drtine, das Sägemehl: z drtinami zadelan, mit Sägemehl eingefüttert, DZ.
36523. drtínica, f. dem. drtina; solnčnemu prahu podobna d., SlN.
36524. drtı̑nščica, f. eine Art bitteres Pflanzengewächs, C.; (morda: das Ruhrkraut [gnaphalium], Z.).
36525. drtjè, n. 1) das Reißen, C.; — das Schinden, Cig.; — das Quälen, Valj. (Rad); — 2) das Grimmen, die Kolik, Meg., Dict.; drtje imeti, Dalm.
36526. drȗčkati, -am, vb. impf. zerdrücken, quetschen, C., jvzhŠt.
36527. drȗg, m. 1) der Genosse, der Gefährte, Mur., Cig., Jan., nk.; der Compagnon, Cig., Jan.; — 2) der Brautführer, Hip., Mur., Cig., Jan., Kr.; Bliže bliže jezdi Šumar, Bliže bliže njega drug, Npes.-K.; družice in drugovi, Škrinj.
36528. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
36529. drugȃč, adv. anders, sonst, widrigenfalls; molči, drugač boš tepen.
36530. drugáčən, -čna, adj. anders beschaffen; ves d. je zdaj.
36531. drugȃči, adv. = drugač, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm.
36532. drugȃčica, f. die Variante: d. te povesti, Pjk. (Črt.).
36533. drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
36534. drugȃm, adv. anderswohin.
36535. drugár, -rja, m. = drug 1), Vrt.; — stsl., hs.
36536. drugaríca, f. 1) die Genossin, C.; — 2) podoba d., das Seitenstück, das Pendant, Cig. (T.); — hs.
36537. drȗgdaj, adv. sonst, anderemale, Guts., Cig.
36538. drȗgdẹ, adv. = drugdi, anderswo, Alas., Cig., C., Rec., nk.
36539. drȗgdi, adv. anderswo, Meg., Dict., Mur., Cig., Boh., Trub., Dalm., Kast., Jsvkr., Jap., ogr.- C., nk.
36540. drúgəc, -gca, m. der Zweite, C.; der Zweitgeborne, Mur.; der zweite Schwarm desselben Bienenstockes, M., Gol., Valj. (Rad); — ti si moj drugec, du bist mein zweites Ich, Cig.
36541. drȗgič, adv. zum zweitenmale; ein anderesmal wieder, Cig., C.; — zweitens.
36542. drúgikrat, adv. = drugi krat, zum zweitenmale; — ein anderesmal ( nam. drugkrat); druge krate, anderemale, sonst.
36543. drugjẹ̑, adv. anderswo.
36544. drugọ̑č, adv. 1) zum zweitenmale, ein anderesmal wieder; — 2) = k letu, ob letu, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
36545. drugǫ̑d, adv. an anderen Punkten, Orten, auf einem anderen Wege, auf anderen Wegen, anderwärts, anderswo herum; po drugod, an anderen Orten; od drugod, anderswoher.
36546. drugogọ̑rje, n. das Flötzgebirge, Cig. (T.).
36547. drugojezíčən, -čna, adj. eine andere Sprache redend, anderssprachig, nk.
36548. drugorę́dən, -dna, adj. zweiten Ranges: drugoredna država, SlN.; — secundär, Cig. (T.).
36549. drugorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, SlN.
36550. drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
36551. drugošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der zweiten Classe, der Secundaner, Cig., Jan., C., nk.
36552. drugótən, -tna, adj. secundär; Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.); drugotni naglas, der Nebenton, d. pojem, der Nebenbegriff, d. tok, der Nebenstrom, der Inductionsstrom, d. rek, der Nebensatz, d. del reka, der Nebensatztheil, Cig. (T.).
36553. drugováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Gesellschaft leisten, verkehren, nk.; prijazno se s kom d., LjZv.; — 2) Brautführer sein, Cig., Jan., M.
36554. drugovę̑rəc, -rca, m. der Andersgläubige, Cig., nk.
36555. drugovę̑rka, f. die Andersgläubige, Z.
36556. druhȃł, f. eine Volksmenge; — ( nav. zaničlj.) der Pöbelhaufe, der Pöbel, das Gesindel.
36557. druhȃłən, -łna, adj. Pöbel-: druhalna vlada, die Ochlokratie, Jes.
36558. druhalovlȃdje, n. die Pöbelherrschaft, Cig.
36559. druīd, m. galski duhovnik, der Druide.
36560. drùm, drúma, m. 1) der Rest eines Schusterdrahts, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Halm, C.; — prim. nem. ein Trumm ( z. B. von einem Seile), Levst. (Rok.).
36561. drumbljáti, -ȃm, vb. impf. schnurren: mačka drumlja, ogr.- Valj. (Rad); — prim. dromljati.
36562. drȗmlja, f. die Schalmei (sampogna), Alas.; — prim. dromlja.
36563. drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).
36564. društvę̑n, adj. Vereins-, Cig., Jan., C., nk.; društvena pravila, die Vereinsstatuten, nk.
36565. društveník, m. das Vereinsmitglied, Cig., Jan., nk.
36566. društvenína, f. die Vereinsgebür, der Vereinsbeitrag, C., nk.
36567. drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
36568. društvovȃnje, n. die Bethätigung des Vereinslebens, C., nk.
36569. društvováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vereinsleben bethätigen, einen Verein (Vereine) halten, SlN.- C.
36570. drȗzga, f. Zerquetschtes ( z. B. zerdrückte Rüben als Schweinefutter), vzhŠt.- C.; — pogl. drozga.
36571. drȗzgalica, f. = drozgalica, brozga, Notr., Levst. (Rok.).
36572. drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
36573. drúža, f. die Genossin, C.; — die Ehegenossin, V.-Cig., Jan.; ("takó mož imenuje ženo, kadar se lepo gledata", Levst. [Nauk 170]), Al' predrago 'maš obljubljeno? Družo al' zaročeno? Npes.- Vod. (Pes.).
36574. družábən, -bna, adj. die Gesellschaft betreffend, Gesellschafts-, social, Jan., nk.; razmere v družabnem in državnem življenju, Jurč.; stebri našega družabnega življenja, Str.; družabne čednosti, Cv.; — einer Gesellschaft, einem Vereine angehörig: verni družabni ( nam. družabniki), Slom.
36575. družȃbnik, m. 1) der Gesellschafter: bil je blaga duša, vesel družabnik, Str.; — 2) das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Jan., Levst. (Nauk).
36576. drȗžba, f. 1) = druščina, die Gesellschaft; vesela d., lustige Gesellschaft; — verska d., eine Glaubensgesellschaft, nk.; — die Gemeinschaft, Mur., Cig., Jan.; d. zakonska, d. svetnikov, Cig.; — 2) = društvo 1), die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan.; kmetijska družba, die Ackerbaugesellschaft; delničarska d., die Actiengesellschaft, DZ.; bankovna d., die Bankgesellschaft, DZ.; — tudi: družbà, Kr.- Valj. (Rad).
36577. družbàn, -ána, m. = družabnik, Jan., Slom.
36578. družbę̑n, adj. = družaben, Cig.; družbeni račun, die Gesellschaftsrechnung, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — hs.
36579. družbę̑nik, m. = družabnik, das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., C., nk.; — hs.
36580. družbína, f. = družba, Jan., C.; — hs.
36581. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
36582. drȗžəc, -žca, m. 1) dem. drug; der Gefährte, C., Z.; der Mitarbeiter, der Geselle, C., Z.; — der Brautführer, C.; — 2) = drugec, drugi roj istega panja, Levst. (Beč.).
36583. drȗžej, m. 1) der Genosse, der Gefährte, C., Z.; Pridite angelci, Vi nebeški družeji, Slom.; — 2) der Ehegemahl, Mur., Valj. (Rad).
36584. drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.
36585. drúženje, n. die Gesellung, Cig.; d. s kom, der Umgang, Cig.
36586. družíca, f. 1) die Gefährtin, die Gesellschafterin, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — zakonska d., die Ehegenossin, Mur., Cig.; — 2) die Begleiterin der Braut, die Brautjungfer, die Kranzeljungfer; družice in drugovi, Škrinj.
36587. družičeváti, -čȗjem, vb. impf. Kranzeljungfer sein, Cig., M.
36588. družı̑łnik, m. der Instrumental ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.).
36589. družílọ, n. das Vereinigungsmittel, nk.
36590. družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.- Mik.
36591. družínče, n. der Dienstbote; četvero družinčet.
36592. družı̑nəc, -nca, m. 1) der Hausgenosse, C.; — 2) = družinče, Jan.
36593. drúžiti, drȗžim, vb. impf. gesellen, vereinigen, verbinden, Mur., Cig., Jan.; s seboj d., involvieren, Levst. (Pril.); — d. se s kom, mit jemandem Umgang haben; volk se z volkom druži, gleich u. gleich gesellt sich gern, Cig.; d. se telesno, sich begatten, Cig., Jan.; — d. se z lenobo = len biti, Vrt.
36594. družjè, n. = druže: zakonsko družje, Levst. (Pril.); Žena je družje vmorila, Npes.- Kres.
36595. družljìv, -íva, adj. gesellig, leutselig, Jan., Cig. (T.), C.
36596. družník, m. der Compagnon, Cig., Jan.; družnik pridobitnega podjetja, DZkr.; der Genosse, C.; občinski d., DZkr.; das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., Jan., C.
36597. drvarı̑ja, f. = drvarstvo, M.
36598. drváriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Holzhacken, Holzen beschäftigen, Holz fällen, holzen; — 2) nam. drevariti, Cig., Dol.
36599. drvárjenje, n. das Holzen.
36600. drváščina, f. das Recht, Holz zu schlagen, das Holzservitut, Cig., Jan.; mernik ovsa za drvaščino dati, Svet. (Rok.); v tem gozdu imam drvaščino, Rib.

   36.001 36.101 36.201 36.301 36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani