Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (36.501-36.600)
-
drozgaličnják, m. der Maischbehälter, DZ.
-
drǫ̑zgałnik, m. das Maischholz, Cig.
-
drozgálọ, n. der Pantscher, Cig.
-
drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
-
drozgẹ̑la, f. die Rosendrossel (gracula rosea, turdus roseus), Frey. (F.).
-
drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
-
drǫ̑zgva, f. = troskva, die Butterhefen, Št.- C.
-
drȏžci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda izmeče, kadar vre, die Spundhefen, jvzhŠt.
-
drožę̑n, adj. aus Hefen-.
-
drožę́nka, f. der Gelägerbrantwein, Bes., Št.
-
dróževčək, -čka, m. dem. hyp. droževec: kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, LjZv.
-
drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
-
1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
-
drožíti, -im, vb. impf. die Fähr- oder Ruderstange gebrauchen, Cig.
-
dróžja, f. 1) der Pressgermlaib, Valj. (Rad); — 2) drožję̑, gen. -žı̑j, -žjá, f. pl. die Hefen; izpiti drožje, Trub.; na drožjah ležati, Dalm.; vino, v katerem ne drožij, ("drožji"), Dalm.
-
drožnàt, -áta, adj. Hefen-, hefig, Cig., Jan.; drožnat kruh, das Hefenbrot, drožnata potica, der Hefenkuchen, V.-Cig.
-
drožnják, m. der große, unterste Zapfen am Fass, C., Št.
-
drpálež, m. der Lastenträger, ( zaničlj.), Ljubljanska ok.
-
drpáliti, -im, vb. impf. 1) = drpati, drapati: cel dan drpali ( n. pr. pili, žaga), Gor.; — 2) schwerfällig gehen, Notr.; — 3) schleppen, Cig., Jan.
-
dȓšč, m. = drskač, dreskač, Vranja v Istri- Erj. (Torb.).
-
dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Gradišče na Ipavi- Erj. (Torb.).
-
drtína, f. = drobtina, die Brosame, das Brösel, ogr.- C.; der Brocken, das Bruchstück, Fr.- C., vzhŠt.; — nekatere drtine časa, einige Augenblicke, C.; — pl. drtine, das Sägemehl: z drtinami zadelan, mit Sägemehl eingefüttert, DZ.
-
drtínica, f. dem. drtina; solnčnemu prahu podobna d., SlN.
-
drtı̑nščica, f. eine Art bitteres Pflanzengewächs, C.; (morda: das Ruhrkraut [gnaphalium], Z.).
-
drtjè, n. 1) das Reißen, C.; — das Schinden, Cig.; — das Quälen, Valj. (Rad); — 2) das Grimmen, die Kolik, Meg., Dict.; drtje imeti, Dalm.
-
drȗčkati, -am, vb. impf. zerdrücken, quetschen, C., jvzhŠt.
-
drȗg, m. 1) der Genosse, der Gefährte, Mur., Cig., Jan., nk.; der Compagnon, Cig., Jan.; — 2) der Brautführer, Hip., Mur., Cig., Jan., Kr.; Bliže bliže jezdi Šumar, Bliže bliže njega drug, Npes.-K.; družice in drugovi, Škrinj.
-
drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
-
drugȃč, adv. anders, sonst, widrigenfalls; molči, drugač boš tepen.
-
drugáčən, -čna, adj. anders beschaffen; ves d. je zdaj.
-
drugȃči, adv. = drugač, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm.
-
drugȃčica, f. die Variante: d. te povesti, Pjk. (Črt.).
-
drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
-
drugȃm, adv. anderswohin.
-
drugár, -rja, m. = drug 1), Vrt.; — stsl., hs.
-
drugaríca, f. 1) die Genossin, C.; — 2) podoba d., das Seitenstück, das Pendant, Cig. (T.); — hs.
-
drȗgdaj, adv. sonst, anderemale, Guts., Cig.
-
drȗgdẹ, adv. = drugdi, anderswo, Alas., Cig., C., Rec., nk.
-
drȗgdi, adv. anderswo, Meg., Dict., Mur., Cig., Boh., Trub., Dalm., Kast., Jsvkr., Jap., ogr.- C., nk.
-
drúgəc, -gca, m. der Zweite, C.; der Zweitgeborne, Mur.; der zweite Schwarm desselben Bienenstockes, M., Gol., Valj. (Rad); — ti si moj drugec, du bist mein zweites Ich, Cig.
-
drȗgič, adv. zum zweitenmale; ein anderesmal wieder, Cig., C.; — zweitens.
-
drúgikrat, adv. = drugi krat, zum zweitenmale; — ein anderesmal ( nam. drugkrat); druge krate, anderemale, sonst.
-
drugjẹ̑, adv. anderswo.
-
drugọ̑č, adv. 1) zum zweitenmale, ein anderesmal wieder; — 2) = k letu, ob letu, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
-
drugǫ̑d, adv. an anderen Punkten, Orten, auf einem anderen Wege, auf anderen Wegen, anderwärts, anderswo herum; po drugod, an anderen Orten; od drugod, anderswoher.
-
drugogọ̑rje, n. das Flötzgebirge, Cig. (T.).
-
drugojezíčən, -čna, adj. eine andere Sprache redend, anderssprachig, nk.
-
drugorę́dən, -dna, adj. zweiten Ranges: drugoredna država, SlN.; — secundär, Cig. (T.).
-
drugorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, SlN.
-
drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
-
drugošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der zweiten Classe, der Secundaner, Cig., Jan., C., nk.
-
drugótən, -tna, adj. secundär; Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.); drugotni naglas, der Nebenton, d. pojem, der Nebenbegriff, d. tok, der Nebenstrom, der Inductionsstrom, d. rek, der Nebensatz, d. del reka, der Nebensatztheil, Cig. (T.).
-
drugováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Gesellschaft leisten, verkehren, nk.; prijazno se s kom d., LjZv.; — 2) Brautführer sein, Cig., Jan., M.
-
drugovę̑rəc, -rca, m. der Andersgläubige, Cig., nk.
-
drugovę̑rka, f. die Andersgläubige, Z.
-
druhȃł, f. eine Volksmenge; — ( nav. zaničlj.) der Pöbelhaufe, der Pöbel, das Gesindel.
-
druhȃłən, -łna, adj. Pöbel-: druhalna vlada, die Ochlokratie, Jes.
-
druhalovlȃdje, n. die Pöbelherrschaft, Cig.
-
druīd, m. galski duhovnik, der Druide.
-
drùm, drúma, m. 1) der Rest eines Schusterdrahts, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Halm, C.; — prim. nem. ein Trumm ( z. B. von einem Seile), Levst. (Rok.).
-
drumbljáti, -ȃm, vb. impf. schnurren: mačka drumlja, ogr.- Valj. (Rad); — prim. dromljati.
-
drȗmlja, f. die Schalmei (sampogna), Alas.; — prim. dromlja.
-
drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).
-
društvę̑n, adj. Vereins-, Cig., Jan., C., nk.; društvena pravila, die Vereinsstatuten, nk.
-
društveník, m. das Vereinsmitglied, Cig., Jan., nk.
-
društvenína, f. die Vereinsgebür, der Vereinsbeitrag, C., nk.
-
drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
-
društvovȃnje, n. die Bethätigung des Vereinslebens, C., nk.
-
društvováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vereinsleben bethätigen, einen Verein (Vereine) halten, SlN.- C.
-
drȗzga, f. Zerquetschtes ( z. B. zerdrückte Rüben als Schweinefutter), vzhŠt.- C.; — pogl. drozga.
-
drȗzgalica, f. = drozgalica, brozga, Notr., Levst. (Rok.).
-
drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
-
drúža, f. die Genossin, C.; — die Ehegenossin, V.-Cig., Jan.; ("takó mož imenuje ženo, kadar se lepo gledata", Levst. [Nauk 170]), Al' predrago 'maš obljubljeno? Družo al' zaročeno? Npes.- Vod. (Pes.).
-
družábən, -bna, adj. die Gesellschaft betreffend, Gesellschafts-, social, Jan., nk.; razmere v družabnem in državnem življenju, Jurč.; stebri našega družabnega življenja, Str.; družabne čednosti, Cv.; — einer Gesellschaft, einem Vereine angehörig: verni družabni ( nam. družabniki), Slom.
-
družȃbnik, m. 1) der Gesellschafter: bil je blaga duša, vesel družabnik, Str.; — 2) das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Jan., Levst. (Nauk).
-
drȗžba, f. 1) = druščina, die Gesellschaft; vesela d., lustige Gesellschaft; — verska d., eine Glaubensgesellschaft, nk.; — die Gemeinschaft, Mur., Cig., Jan.; d. zakonska, d. svetnikov, Cig.; — 2) = društvo 1), die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan.; kmetijska družba, die Ackerbaugesellschaft; delničarska d., die Actiengesellschaft, DZ.; bankovna d., die Bankgesellschaft, DZ.; — tudi: družbà, Kr.- Valj. (Rad).
-
družbàn, -ána, m. = družabnik, Jan., Slom.
-
družbę̑n, adj. = družaben, Cig.; družbeni račun, die Gesellschaftsrechnung, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — hs.
-
družbę̑nik, m. = družabnik, das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., C., nk.; — hs.
-
družbína, f. = družba, Jan., C.; — hs.
-
drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
-
drȗžəc, -žca, m. 1) dem. drug; der Gefährte, C., Z.; der Mitarbeiter, der Geselle, C., Z.; — der Brautführer, C.; — 2) = drugec, drugi roj istega panja, Levst. (Beč.).
-
drȗžej, m. 1) der Genosse, der Gefährte, C., Z.; Pridite angelci, Vi nebeški družeji, Slom.; — 2) der Ehegemahl, Mur., Valj. (Rad).
-
drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.
-
drúženje, n. die Gesellung, Cig.; d. s kom, der Umgang, Cig.
-
družíca, f. 1) die Gefährtin, die Gesellschafterin, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — zakonska d., die Ehegenossin, Mur., Cig.; — 2) die Begleiterin der Braut, die Brautjungfer, die Kranzeljungfer; družice in drugovi, Škrinj.
-
družičeváti, -čȗjem, vb. impf. Kranzeljungfer sein, Cig., M.
-
družı̑łnik, m. der Instrumental ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.).
-
družílọ, n. das Vereinigungsmittel, nk.
-
družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.- Mik.
-
družínče, n. der Dienstbote; četvero družinčet.
-
družı̑nəc, -nca, m. 1) der Hausgenosse, C.; — 2) = družinče, Jan.
-
drúžiti, drȗžim, vb. impf. gesellen, vereinigen, verbinden, Mur., Cig., Jan.; s seboj d., involvieren, Levst. (Pril.); — d. se s kom, mit jemandem Umgang haben; volk se z volkom druži, gleich u. gleich gesellt sich gern, Cig.; d. se telesno, sich begatten, Cig., Jan.; — d. se z lenobo = len biti, Vrt.
-
družjè, n. = druže: zakonsko družje, Levst. (Pril.); Žena je družje vmorila, Npes.- Kres.
-
družljìv, -íva, adj. gesellig, leutselig, Jan., Cig. (T.), C.
-
družník, m. der Compagnon, Cig., Jan.; družnik pridobitnega podjetja, DZkr.; der Genosse, C.; občinski d., DZkr.; das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., Jan., C.
-
drvarı̑ja, f. = drvarstvo, M.
-
drváriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Holzhacken, Holzen beschäftigen, Holz fällen, holzen; — 2) nam. drevariti, Cig., Dol.
-
drvárjenje, n. das Holzen.
-
drváščina, f. das Recht, Holz zu schlagen, das Holzservitut, Cig., Jan.; mernik ovsa za drvaščino dati, Svet. (Rok.); v tem gozdu imam drvaščino, Rib.
36.001 36.101 36.201 36.301 36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani