Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (36.439-36.538)

  1. droblják, m. = gnilec, die Stieleiche (quercus pedunculata), C., Z.
  2. drobljánəc, -nca, m. 1) das Stückchen, das Bröcklein; tri drobljance kruha, ZgD.; pobrati drobljance je rekel, Ravn.; drobljanci = vdrobljena jed, Dict.; drobljanci odletavajo pri drobljenju nastila, Savinska dol.; drobljanci, die Trümmer, Cig.; — 2) ein kleines Wesen, Vrt.; naši otroci so še drobljanci, Z.; drobljanci (o mladih vevericah), Let.
  3. drobljáti, -ȃm, vb. impf. bröseln, bröckeln, krümmeln, Mur., Cig., Jan.
  4. drobljénje, n. das Bröckeln; — das Resolvieren, Cel. (Ar.).
  5. drobnẹ́ti, -ím, vb. impf. beim Gehen kleine und schnelle Schritte machen, trippeln; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Vod. (Pes.); drobnela je kaj ugibično pred mano, LjZv.; konj drobni (beim Passgang), V.-Cig.; zwitschern: ptičice so drobnele po vejicah, Glas.; glasno pojoč in drobneč preleti (lastovica) vaško okrožje, Zv.; — dež doli drobni, ein feiner Regen sprüht herab, Vod. (Izb. sp.); — vino drobni, der Wein perlt, Z.
  6. drobnę̑zje, n. coll. das Raffholz, Goriš.
  7. drǫ́bnica, f. 1) das Kleinvieh (Schafe und Ziegen); Je drobnico pasel, Ji piskal na paš', Vod. (Pes.); — 2) drobníca, der Baum oder die Frucht des Wildobstes, Cig.; die Holzbirne, die Waldbirne, Cig., Jan., M., C.; našel je mlado drobnico in jo cepil, LjZv.; lačnemu človeku je sladka tudi drobnica, Npreg.; — drobnice = necepljene, drobne črešnje, Cig., Jan., C., BlKr.; — = lesnika, C.; — neka oljika, Biljana- Erj. (Torb.); — 3) drobníca, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), C.; — neka drobna trava, Štrek.
  8. drobnìč, -íča, m. 1) kleine Münze, Danj.- Mik.; — 2) der Schmächtling, V.-Cig.
  9. drǫ́bniče, -eta, n. ein Stück Kleinvieh: ogrešiti se ne sme ne človek ne živina, ne govedo, ne drobniče, Ravn.; (drobničè, Mur.).
  10. dróbničək, -čka, adj. dem. droben = drobičken, Danj.- Mik.; drobnički rezanci, Trst. (Let.).
  11. drobníčevəc, -vca, m. das Holzbirnmus, M.
  12. drobnína, f. kleine Dinge, die Kurzware, V.-Cig., Zora; — das Kleinerz, das Grubenklein, Cig. (T.); — = drobnica, das Kleinvieh, Mur., Valj. (Rad), Notr.
  13. drǫ́bniški, adj. 1) vom Kleinvieh, Jan.; prim. drobnica 1); — 2) drobnı̑ški, drobniška tvorba, die Grauwackenformation, drobniški vapnenec, der Grauwackenkalkstein, Cig. (T.); — prim. drobnik.
  14. drobnjȃd, f. coll. Kleinigkeiten, Vrt.; — das Kleinvieh, Zora.
  15. drobnják, m. 1) der Schnittlauch (allium schoenoprasum), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Plužna- Erj. (Torb.), Notr.; — 2) die Moorhirse (sorghum vulgare), Klanec v Istri- Erj. (Torb.); — 3) = drobnik (Grauwacke), Cig. (T.).
  16. drobnjákič, m. drobna stvar (človek, oreh itd.), Tolm.- Štrek. (Let.).
  17. drobnjȃva, f. coll. drobne stvari: die Kleinware, der Kram, Cig., Jan.
  18. drobnoglèd, -glę́da, m. das Mikroskop, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  19. drobnolíčən, -čna, adj. mit kleinem, zartem Gesicht.
  20. drobnomèr, -mę́ra, m. das Mikrometer, Cig. (T.), C.
  21. drobnomę́rən, -rna, adj. drobnomerno šestilo, der Haarzirkel, Cig. (T.).
  22. drobnopẹščę̑n, adj. feinsandig: d. pot, Str.
  23. drobnóta, f. = drobnost, Jan.
  24. droboglę̑dəc, -dca, m. der Opferschauer (haruspex), C.
  25. drobolẹ́ti, -ím, vb. impf. trillern, Cig.; slavček droboli, (drab-) C.; — prim. gostoleti.
  26. drobọ́tovina, f., Lašče- Levst. (M.), pogl. dobrovita.
  27. drǫ́bov, adj. Eingeweide-, Visceral-, Cig.
  28. drobǫ̑zən, -zni, f. = drobiž, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  29. drobtína, f. das Brösel, die Brosame; drobtine pobirati.
  30. drobtínica, f. dem. drobtina; 1) das Brösel; — drobtinice, gesammelte kleinere Aufsätze, Analekten, Cig.; kleine Notizen in Zeitschriften, nk.; — 2) pl. drobtinice, die Bertramwurz, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Cig. = materne drobtinice, Medv. (Rok.); — die Raute (ruta), ("ker, kakor pravijo, priraste iz drobtin blagoslovljenega kruha") Fr., SlGor.- C.
  31. drobtı̑nje, n. coll. Brosamen, C., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  32. drǫ́cati, drǫ̑cam, vb. impf. = drezati, stoßen, stupfen, Goriška ok.- Erj. (Torb.), BlKr.
  33. drǫ́cniti, drǫ̑cnem, vb. pf. stoßen, schupfen, Z.
  34. drǫ́čiti, drǫ̑čim, vb. pf. = dregniti, BlKr.; v sršene d., Z.
  35. drǫ̑čkati, -am, vb. impf. stoßen, BlKr.; — stoßend quetschen, BlKr., Notr.
  36. drǫ́čniti, drǫ̑čnem, vb. pf. stupfen, Štrek.
  37. drǫ̑g, m. die Stange, Mur., Cig. (T.); na drogu, ogr.- Valj. (Rad); pos. die Ruderstange, die Schiffstange; (ribičev sin) vzame vesla in drog, Jurč.; — der Spieß, C.; brez meča in droga, Dalm.; — merilni d., die Messstange, DZ.; (telovadni) d., das Reck, Cig. (T.), Telov.; majalni d., das Schwebereck, Telov.; sesalni d. pri strelovodu, die Auffangstange, Sen. (Fiz.); — der Leiterbaum: lestvica ima dva droga, ogr.- Valj. (Rad).
  38. drǫ́ga, f. neka riba, C.; (squalius Agassizii), pri Kamniku- Erj. (Torb.).
  39. drǫ́gati, drǫ̑gam, vb. impf. (mit einer Stange) stoßen, Mur., Savinska dol.; d. s hlodom v podbrežino, LjZv.; — prim. dregati.
  40. drǫ́gniti, drǫ̑gnem, vb. pf. (mit einer Stange) stoßen, Z., Pohl. (Km.).
  41. drǫ̑k, m. der Stößel, der Traubenstößel, C.
  42. drǫ́kałnik, m. der Stößel, Hip.
  43. drǫ́kati, drǫ̑kam, vb. impf. stoßen, C., BlKr.; z nogo d., stampfen, C., Dalm.; — stoßend quetschen, C., BlKr.
  44. drǫ́kniti, ** drǫ̑knem, vb. pf. stoßen, C.
  45. drom, m. der Schauder, M., C., Z.; — prim. drmati.
  46. dromedár, -rja, m. das Dromedar (camelus dromedarus), Erj. (Ž.).
  47. dromiti, -im, vb. impf. schaudern machen, C., Z.; človeka strah dromi, Z.
  48. drọ̑mlja, f. das Brummeisen, die Maultrommel, Cig., M.; = pl. dromlje, Cig.; — iz nem. Trommel.
  49. dromlják, m. če meljemo na dromljak, dobimo slabšo moko, ker ni čista od otrobov, Tolm.- Štrek. (Let.); nam. drobnjak?
  50. drọ̑mljati, -am, vb. impf. das Brummeisen schlagen, Cig.; mačka dromlja (schnurrt), Gor.; — prim. dromlja.
  51. dromljeváti, -ȗjem, vb. impf. girren: grlica poje, drobno dromljuje, Npes.-Vraz; — prim. dromljati.
  52. drǫ̑ncati, -am, vb. impf. schütteln, C.; — prim. drncati.
  53. dropa, f. die Hülse der ausgepressten Weinbeere, Cig.; — prim. tropine in hs. drop (istega pomena).
  54. drǫ̑plja, f. die Trappe, Cig., Jan.; — velika d., die große Trappe (otis tarda), Erj. (Ž.); mala d., die Grieltrappe (otis tetrax), Cig.; — hs. iz nem. Trappe.
  55. drotę̑n, adj. = draten, Vest.
  56. drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče- Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.- C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
  57. drǫ̑zg, m. die Singdrossel (turdus musicus); beli d., die Weindrossel (turdus iliacus), Cig.; črni d., die Amsel, Cig.
  58. 1. drǫ̑zga, f. die Maische, Jan., DZ., C.; etwas Zerquetschtes, z. B. Obst, Z.; — der Koth: drozga je, es ist kothig, M.
  59. 2. drǫ̑zga, f. der Rindschmalzsatz, C.; — pogl. troska.
  60. drozgáč, m. 1) der Maischer, DZ.; — 2) = drskač, die Misteldrossel, Frey. (F.).
  61. drǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig., C., DZ.
  62. drǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-: drozgalični prostor, der Maischraum, DZ.
  63. drozgaličnják, m. der Maischbehälter, DZ.
  64. drǫ̑zgałnik, m. das Maischholz, Cig.
  65. drozgálọ, n. der Pantscher, Cig.
  66. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
  67. drozgẹ̑la, f. die Rosendrossel (gracula rosea, turdus roseus), Frey. (F.).
  68. drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
  69. drǫ̑zgva, f. = troskva, die Butterhefen, Št.- C.
  70. drȏžci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda izmeče, kadar vre, die Spundhefen, jvzhŠt.
  71. drožę̑n, adj. aus Hefen-.
  72. drožę́nka, f. der Gelägerbrantwein, Bes., Št.
  73. dróževčək, -čka, m. dem. hyp. droževec: kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, LjZv.
  74. drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
  75. 1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
  76. drožíti, -im, vb. impf. die Fähr- oder Ruderstange gebrauchen, Cig.
  77. dróžja, f. 1) der Pressgermlaib, Valj. (Rad); — 2) drožję̑, gen. -žı̑j, -žjá, f. pl. die Hefen; izpiti drožje, Trub.; na drožjah ležati, Dalm.; vino, v katerem ne drožij, ("drožji"), Dalm.
  78. drožnàt, -áta, adj. Hefen-, hefig, Cig., Jan.; drožnat kruh, das Hefenbrot, drožnata potica, der Hefenkuchen, V.-Cig.
  79. drožnják, m. der große, unterste Zapfen am Fass, C., Št.
  80. drpálež, m. der Lastenträger, ( zaničlj.), Ljubljanska ok.
  81. drpáliti, -im, vb. impf. 1) = drpati, drapati: cel dan drpali ( n. pr. pili, žaga), Gor.; — 2) schwerfällig gehen, Notr.; — 3) schleppen, Cig., Jan.
  82. dȓšč, m. = drskač, dreskač, Vranja v Istri- Erj. (Torb.).
  83. dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Gradišče na Ipavi- Erj. (Torb.).
  84. drtína, f. = drobtina, die Brosame, das Brösel, ogr.- C.; der Brocken, das Bruchstück, Fr.- C., vzhŠt.; — nekatere drtine časa, einige Augenblicke, C.; — pl. drtine, das Sägemehl: z drtinami zadelan, mit Sägemehl eingefüttert, DZ.
  85. drtínica, f. dem. drtina; solnčnemu prahu podobna d., SlN.
  86. drtı̑nščica, f. eine Art bitteres Pflanzengewächs, C.; (morda: das Ruhrkraut [gnaphalium], Z.).
  87. drtjè, n. 1) das Reißen, C.; — das Schinden, Cig.; — das Quälen, Valj. (Rad); — 2) das Grimmen, die Kolik, Meg., Dict.; drtje imeti, Dalm.
  88. drȗčkati, -am, vb. impf. zerdrücken, quetschen, C., jvzhŠt.
  89. drȗg, m. 1) der Genosse, der Gefährte, Mur., Cig., Jan., nk.; der Compagnon, Cig., Jan.; — 2) der Brautführer, Hip., Mur., Cig., Jan., Kr.; Bliže bliže jezdi Šumar, Bliže bliže njega drug, Npes.-K.; družice in drugovi, Škrinj.
  90. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
  91. drugȃč, adv. anders, sonst, widrigenfalls; molči, drugač boš tepen.
  92. drugáčən, -čna, adj. anders beschaffen; ves d. je zdaj.
  93. drugȃči, adv. = drugač, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm.
  94. drugȃčica, f. die Variante: d. te povesti, Pjk. (Črt.).
  95. drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
  96. drugȃm, adv. anderswohin.
  97. drugár, -rja, m. = drug 1), Vrt.; — stsl., hs.
  98. drugaríca, f. 1) die Genossin, C.; — 2) podoba d., das Seitenstück, das Pendant, Cig. (T.); — hs.
  99. drȗgdaj, adv. sonst, anderemale, Guts., Cig.
  100. drȗgdẹ, adv. = drugdi, anderswo, Alas., Cig., C., Rec., nk.

   35.939 36.039 36.139 36.239 36.339 36.439 36.539 36.639 36.739 36.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA