Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (36.101-36.200)
-
dovȓžək, -žka, m. kar se dovrže, = nameček, Z., Valj. (Rad).
-
dovzę́tən, -tna, adj. empfänglich, Cig. (T.), C., nk.; d. za duševne vtiske, Jurč.
-
dozdàj, adv. = do zdaj, bisher.
-
dozdánji, adj. = dosedanji, bisherig.
-
dozdẹ̑va, f. 1) der Anschein, Cig., Jan.; — 2) die Vermuthung, Cig., Jan., C., M., nk.
-
dozdẹ́vanje, n. 1) das Vermuthen, Cig.; po dozdevanju, vermuthlich, Dict.; — 2) der Dünkel, Cig., C.
-
dozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, die Vermuthung, Cig., Jan., C.; der Schein, die Einbildung, der Wahn, Cig., Jan.; ni bila angelova prikazen noben dozdevek, Ravn.; bodi po resnici ne po dozdevku, kar biti želiš, Met.; on je prestrašen zavoljo dozdevkov svojega srca, Škrinj.- Valj. (Rad); Bog ne sodi po dozdevku, Slom.
-
dozdẹ́vən, -vna, adj. vermeintlich, eingebildet, Cig., Jan.; scheinbar, Jan., Cig. (T.), nk.; dozdevna smrt, der Scheintod, C.
-
dozídati, -am, vb. pf. 1) das Mauern, Bauen beenden; dozidali smo; hišo d.; — 2) ergänzend dazubauen, nachbauen; d. eno nadstropje.
-
dozidávati, -am, vb. impf. 1) in der Vollendung des Baues begriffen sein; — 2) dazubauen, Zubauten aufführen.
-
dozı̑dək, -dka, m. der Zubau: dozidki, die Zubauten, Levst. (Pril.).
-
dozívati, -am, vb. impf. ad dozvati; herbeirufen, Z.; v spomin d., ins Gedächtnis rufen, Zora.
-
doznáčiti, -znȃčim, vb. pf. vollständig bezeichnen, DZ.
-
doznáti, -znȃm, vb. pf. Kenntnis erlangen, in Erfahrung bringen: d. kaj, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
-
doznávati, -am, vb. impf. ad doznati; erfahren: s stričevega doma sem doznaval ubogo malo, Erj. (Izb. sp.).
-
1. dozȏrək, -rka, m. 1) die Fruchtreife, Cig., C.; — 2) die reife Frucht, C.; srečna smrt je lepega življenja dozorek, Ravn.
-
2. dozȏrək, -rka, m. der Tagesanbruch, Mur., Jan.
-
dozorẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden; — mož je dozorel, der Mann ist am Ziele seines Lebens, Z.
-
dozoríti, -ím, vb. pf. zur Reife bringen, Cig., Jan.; trta je grozdje dozorila, Ravn.; — d. se = dozoreti, Mur., ogr.- Valj. (Rad); tudi: dozóriti, Mur.
-
dozvẹ̑dba, f. die Ermittelung, Cig., DZ.; d. resnice, DZ.
-
dozvẹ̑dək, -dka, m. das in Erfahrung Gebrachte, Mur., Valj. (Rad).
-
dozvoníti, -ím, vb. pf. das Läuten beendigen.
-
dōžd, m. der Doge (von Venedig), Jan.; — prim. hs. dužd.
-
dožę̑təv, -tve, f. die Beendigung des Getreideschnittes, Z.
-
dožę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit dem Getreideschneiden bis zu einer Stelle gelangen, C.; — 2) den Schnitt des Getreides beenden; dožele smo.
-
dožę́tje, n. die Beendigung des Getreideschnittes, M.
-
dožę̑tki, m. pl. das Schnitterfest, Cig., Jan.; o dožetkih, Let.
-
dožę̑tnica, f. das Schnitterfest, das Schnittermahl, Cig., Jan.
-
dožetnják, m. das für das Schnitterfest gebackene Brot, Cig.
-
dožetvína, f. das Schnitterfest, Cig., Jan.
-
dožgáti, -žgèm, vb. pf. 1) das Brennen beenden, aufhören zu brennen; — 2) apno d., den Kalkstein todtbrennen, Cig.
-
dǫ́žica, f. dem. doga; 1) kleine Daube; — 2) ( hs.) die Regenbogenhaut, die Iris, Cig. (T.), Žnid.
-
dožínjati, -am, vb. impf. ad dožeti; in der Beendigung des Getreideschnittes begriffen sein.
-
dožı̑tək, -tka, m. das Erlebnis: čudoviti dožitki, Abenteuer, Šol.; pripovedovati o svojem dožitku, Jurč.
-
doživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erleben; kaj smo doživeli! — 2) ausleben, Cig.
-
doživótən, -tna, adj., SlN., Zora, ( hs.), pogl. dosmrten.
-
dožupániti, -ȃnim, vb. pf. aufhören Bürgermeister zu sein, SlN.- C.
-
drȃč, m. = trnje, C.; stachlichtes Unkraut, C.; überhaupt das Unkraut, Cig., vzhŠt., ogr.- C.; Vile so oplele vse tako čisto, da ni ne en drač med pšenico ostal, Pjk. (Črt.); — grünes Schweinefutter, C.; — prim. derača, deraka; iz korena: der-, Mik. (V. Gr. I. 104.).
-
drȃčən, -čna, adj. dornig: dračna steza, Cig.
-
drȃčje, n. 1) das Dorngebüsch, Cig., C.; — Stauden, Meg., Boh.; — 2) das Reisig, das Raffholz, Cig., Jan., DZ., Dol., jvzhŠt.; — 3) das Unkraut, Št.- Cig.
-
dràf, dráfa, m. die Entzündung der Wunde, C.; — prim. drav in nem. ( dial.) der af'l, istega pomena, C.
-
dráfən, -fna, adj. drafna trava, das Schwalbenkraut (chelidonium maius), Josch.
-
drȃfnica, f. das Tollkraut (solanum nigrum), Josch.
-
drȃg, drága, adj. 1) theuer, kostspielig; drago veselje, theuer erkauftes Vergnügen; drago kupiti, prodati; — kostbar: drago kamenje, Edelsteine, drage kovine, Edelmetalle, Cig. (T.); draga jagoda = biser, V.-Cig.; — dragega, drago se delati, spröde thun, Cig. (T.); — 2) theuer, lieb; draga mati! theure Mutter! — drago mi je, es freut mich, Cig., nk.; ako Vam je drago, wenn es Ihnen beliebt, Cig., nk.; komur drago = komur koli, C.; — vso drago noč, die ganze liebe Nacht, Cig., Navr. (Let.); vsak dragi dan, Navr. (Let.).
-
1. drága, f. 1) die Wasserfurche ( z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.- Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.
-
2. drága, f. železen drog, s katerim vrtajo luknje v skalo, Tolm.- Štrek. (Let.).
-
3. drága, f. das Schleppnetz, V.-Cig.; — prim. fr. drague, Scharrnetz, it. draga, Schlammschaufel.
-
dragína, f. = dragotina, kostbare Sache, ogr.- M.; pl. Juwelen, Z.
-
dragocẹ̀n, -cẹ́na, adj. kostbar, Cig., Jan., C., nk.; dragocene kovine, Cig., Jan., C.; edle Metalle, Cig. (T.); — rus.
-
dragolẹ́titi, -lẹ̑tim, vb. impf. mit seiner Ware auf die Zeit der Theuerung speculieren, M.
-
dragolẹ̑tnik, m. kdor s svojim blagom "dragega leta" čaka: der Speculant, C., Dol.; pos. der Kornwucherer, Ravn.- Cig.; kdor hoče imeti preplačano vsako reč, Rib.- DSv.
-
dragoljùb, -ljúba, m. die Kapuzinerkresse (tropaeolum majus), Erj. (Rok.).
-
dragoljȗbəc, -bca, m. das Maiglöckchen (convallaria majalis), BlKr.- Erj. (Torb.).
-
dragǫ́ncəlj, -clja, m. der Dragunbeifuß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); — prim. lat. in nem. ime.
-
dragonǫ́včən, -čna, adj. theuer, kostbar, Levst. (Cest.).
-
dragóta, f. 1) die Kostbarkeit, Cig., Jan.; — 2) ein kostbares Gut, der Schatz, Jan., C.; božja milost je dragota Mariji, Ravn.; pl. dragote, Pretiosen, der Schmuck, C.; — 3) = draginja, C., Cig., Jan.
-
dragótən, -tna, adj. kostbar, Jan.
-
dragotína, f. eine kostbare Sache, das Kleinod, das Juwel, der Schatz, Cig., Jan.; pl. dragotine, Bijouterien, Cig. (T.); — coll. Pretiosen, der Schmuck; nališpati se z dragotino, Cv.
-
dragotı̑nje, n. der Juwelenschmuck, Jan.
-
dragováti, -ȗjem, vb. impf. kosen, Jan.; liebkosen, Alas.; d. koga, Z.; — tudi hs.
-
dragovǫ́ljən, -ljna, adj. bereitwillig, Jan., nk.; — hs.
-
dráhati, -am, vb. impf. lose machen, lösen: z. B. die Schnürbrust nachlässig ausschnüren, Cig.; die Naht trennen, Z.; — Zwist stiften: pahati in drahati, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. zdrahi, zdrahe delati, drasati.
-
dráhniti, drȃhnem, vb. pf. wüthend anfallen (o psu), Plužna- Erj. (Torb.).
-
drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.
-
drȃjnati, -am, vb. impf. sich zügellos benehmen, lärmen, Cig., C.; Tamkaj pleše, tamkaj drajna, Vod. (Pes.); celo noč je drajnala, Gor.
-
drȃka, f. 1) das Handgemenge, die Rauferei, Mur., Mik.; — 2) = derak, der Kreuzdorn, Cig., C.
-
drakǫ̑n, m. der Drache, Cig., Jan., C., Dalm., Ravn.; (als Sternbild) Cig. (T.).
-
drāma, f. dejanje, ki se vrši na gledališčnem odru; pos. neka vrsta gledališčnih iger, ki je v sredi med tragedijo in komedijo; das Drama, Jan., Cig. (T.), nk.
-
dramātičən, -čna, adj. dramatisch, Jan., Cig. (T.), nk.
-
dramātiški, adj. dramatisch, Jan.
-
dramatizováti, -ȗjem, vb. impf. dramatisieren, Cig.
-
dramaturgı̑ja, f. znanstvo o spisavanju in igranju gledališčnih iger, die Dramaturgie.
-
dramílọ, n. das Weckmittel, der Weckruf, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
-
drámiti, -im, vb. impf. aus dem Schlafe (oder Schlummer) rütteln, wecken; d. zaspanca; — pren. aufmuntern; d. mlačneže.
-
dramolēt, m. mala drama, das Dramolet, Cig. (T.).
-
drȃmpati, -pam, -pljem, vb. impf. unsanft aufrütteln, wecken, vzhŠt.- C.
-
drȃndati, -am, vb. impf. unschön singen, C.; (drandrati, Z.).
-
drȃp, m. coll. die Maueranwurfsbrösel, Z.
-
drápa, f. 1) etwas Zerrissenes: der Waschfetzen, Cig., Nov., C.; pl. drape, etwas Zerstörtes, die Ruine, Cig.; — 2) langsamer Arbeiter, Dol.
-
drápanje, n. das Kratzen.
-
drápati, -pam, -pljem, vb. impf. kratzen; — draplje me = mika me, es reizt mich, es macht mich neugierig, C.; — mit einem gewissen Geräusch etwas thun ( z. B. gehen, arbeiten), d. in iti, d. in delati, C., Z.; krhko je drapati začelo (o dežju), Slom.; — ohne besonderen Erfolg arbeiten; kaj tu draplješ? Dol.
-
draperı̑ja, f. das Stoffbehänge, die Draperie, Cig. (T.).
-
drȃpki, m. pl. die Anfälle ( z. B. des Fiebers), C.
-
dráščiti, -im, vb. impf. = draždžiti, dražiti, drastiti, ogr.- C.
-
dratár, -rja, m. 1) der Drahtarbeiter, der Drahtzieher, Cig., Jan.; — 2) der Rastelbinder, Cig.
-
dratę̑n, adj. aus Draht.
-
dratovína, f. das Drahtwerk, Jan.
-
dràv, dráva, m. = draf, Mur., Mik., vzhŠt.; rana, kadar se koža odere ali oguli ter oteče, Valj. (Rad).
-
drȃvəc, -vca, m. der Halbhengst, Cig., Dol.; — prim. madravec.
-
drazgolìč, -íča, m. = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus) Št.- Cig.; (menda pokvarjena beseda nam. drskalič, C.). (?)
-
1. drȃžba, f. das Reizen, die Neckerei, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.
-
2. drȃžba, f. die Versteigerung, die Auction, die Licitation, Cig., Jan., nk.; po dražbi, im Licitationswege, Cig., nk.
-
drȃžbən, -bəna, adj. Versteigerungs-, Licitations-, Cig., Jan.; dražbeno skupilo, der Licitationserlös, Cig.; dražbeni zapisnik, das Licitationsprotokoll, Levst. (Nauk).
-
1. dráženje, n. das Reizen, das Necken, das Hetzen.
-
2. dražénje, n. das Vertheuern, Cig.
-
dražę̑vka, f. das Thälchen, die Vertiefung, ( n. pr. na travnikih ali na njivah, kjer se navadno delajo zelniki, ker je po teh draževkah bolj vlažno), BlKr.; — prim. draga.
-
drážica, f. dem. draga; das Thälchen, M., C.
-
dražílọ, n. das Reizmittel, Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
-
dražı̑telj, m. der Licitant, Levst. (Cest.).
-
1. drážiti, -im, vb. impf. 1) reizen, necken, hetzen; psa d.: otroci se dražijo med seboj.
35.601 35.701 35.801 35.901 36.001 36.101 36.201 36.301 36.401 36.501
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani