s (3.601-3.700)

3601. slojíšče, n. = rudno ležišče, die Lagerstätte ( mont.), Cig. (T.).
3602. slojìv, -íva, adj. rissig, eisklüftig, Notr.
3603. slojza, f., Danj.- Mik., pogl. solza.
3604. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).
3605. slǫ́ka, f. die Waldschnepfe (scolopax rusticola), Habd.- Mik., Notr.- Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.
3606. slokáč, m. ein magerer Mann, C.
3607. slokáča, f. ein mageres Weib, C.
3608. slokȃn, m. ein magerer Mensch, vzhŠt.- C.
3609. slǫ́kanje, n. das Krümmen, das Schweifen, V.-Cig.
3610. slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.- C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.
3611. slǫ́kati, -am, vb. impf. krümmen, bogenförmig ausschweifen, Cig.
3612. slǫ́kav, adj. krumm, (sluk-) Habd.- Mik., C.
3613. slokı̑n, m. ein magerer Mensch, C.
3614. slokítast, adj. = slokutast, C.
3615. slokítati, -am, vb. impf. = slokutati, C.
3616. slǫ́kniti se, slǫ̑knem se, vb. pf. sich schlank machen (durch Einziehen des Bauches), M., Z.; sich einziehen, Jan.
3617. slokóba, f. die Krümmung, ogr.- C.
3618. slokóbast, adj. verkrümmt, ogr.- C.
3619. slokobę́dər, -dra, adj. dünnschenkelig: Slokobedri moj župan, Levst. (Zb. sp.).
3620. slǫ̑konja, f. der Knöchel, ogr.- C.; — prim. slok.
3621. slokonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Cig., Jan.
3622. slokọ̑st, f. 1) die Gekrümmtheit, die Krümmung; — 2) die Hagerkeit, Cig., M.
3623. slokúta, f. ein magerer Mensch oder ein mageres Thier, Fr.- C.
3624. slokútast, adj. mager und schwach, C.
3625. slokútati, -am, vb. impf. 1) vom Alter gebückt einhergehen, C.; — 2) vor Magerkeit wankend einhergehen, C.; — prim. slokitati.
3626. slom, m. = sleme, der Dachfirstbaum, C.
3627. slǫ̑mba, f. 1) die Baumstütze, Gor.; — 2) pl. slombe = prislonjena vrata, Glas.
3628. 1. slòn, slóna, m. 1) ein Mensch, der gerne herumlehnt, der Faule, Mur., C.; — 2) = legnar, der Wagenlagerbaum, C.; — 3) die Feuerlehne, C.
3629. 2. slòn, slóna, m. der Elephant, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Erj. (Ž.) i. dr.; morski s., neka vrsta tjulenjev: der Rüsseldrache, der See-Elephant, Cig., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.
3630. slonè, -ę́ta, m. der Lümmel, Cig.
3631. slonẹ̑nje, n. das Lehnen.
3632. slonẹ́ti, -ím, vb. impf. lehnen; na oknu s., im Fenster liegen; — lümmelnd lehnen; kaj tu sloniš! pojdi delat! — na čem s., auf etwas beruhen, Jan.; na blagonravju sloni vsa človeška družba, Levst. (Nauk).
3633. sloník, m. der Brustbaum (des Webstuhles), Jan. (H.).
3634. slonílọ, n. die Lehne, Mur., Jan.
3635. slóniti, slǫ́nim, vb. impf. lehnen machen, anlehnen, Mur.; — ( fig.) stützen: svoje upanje na tebe slonim, ogr.- C.; s. se na koga, auf jemanden vertrauen, ogr.- C.
3636. slǫ́nja, f. die Lehne, Guts.- Cig.
3637. slonják, m. das Pult, ZgD.
3638. slonokọ̑st, f. = slonova kost, Mur., Cig., Jan., Jap.- C.
3639. slonokostę̑n, adj. elfenbeinern, Mur., Jan.
3640. slonokoščę̑n, adj. = slonokosten, Cig.
3641. slonokoščenína, f. elfenbeinerne Ware, Cig.
3642. slónov, adj. Elephanten-; slonov rilec, der Elephantenrüssel; slonova kost, das Elfenbein.
3643. slonovína, f. das Elephantenfleisch, Z.; die Elephantenhaut, Z., DZ.
3644. slǫ̑p, m. die Säule, Jan., Nov.- C.; vodni s., die Wassersäule, DZ.; — nam. stolp; prim. češ. sloup.
3645. slǫ̑pəc, -pca, m. dem. slop; die Columne, die Spalte ( z. B. auf der Seite eines Zeitungsblattes), Jan.; die Rubrik, Jan.
3646. slopǫ̑vje, n. die Colonnade, der Säulengang, Jan., Nov.- C.
3647. slǫ̑ščina, f. die Eintracht, Blc.-C., ogr.- C.
3648. slota, f. regnerisches Wetter, Regen mit Schnee, Rez.- C.
3649. slotati, -am, vb. impf. stürmen und regnen, Rez.- C.; (tudi: slutati, C.).
3650. slotav, adj. regnerisch, Rez.- C.
3651. slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.- Cig., Jan., Met., Rog.- Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.- Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Litija; — tudi: slǫ̑v, Valj. (Rad).
3652. 1. slóva, f. 1) der Ruf: dobre slove biti, Jap.- C.; dobra slova kosti omasti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Buchstabe, kajk.- Valj. (Rad).
3653. 2. slóva, f. = sloba, slovo (Abschied), kajk.- Valj. (Rad).
3654. slovár, -rja, m. = besednjak, das Wörterbuch, Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
3655. slovárčək, -čka, m. dem. slovar; das Wörterbüchlein, nk.
3656. slovarjepı̑səc, -sca, m. der Lexikograph, nk.
3657. slovarjepı̑sje, n. die Lexikographie, nk.
3658. slovárnik, m. = slovarščak, Jan. (H.).
3659. slovárski, adj. Wörterbuch-, lexikalisch, nk.
3660. slovȃrstvọ, n. = slovarjepisje, Jan. (H.).
3661. slovárščak, m. der Lexikograph, (-šček) Jan., Levst. (Zb. sp.).
3662. slovę́čən, -čna, adj. = sloveč, C.
3663. slovę́čina, f. die Berühmtheit, der Ruhm, Podkrnci- Erj. (Torb.); vsa ta slovečina raka ni pokvarila, Erj. (Izb. sp.).
3664. slovę́čnost, f. die Berühmtheit, Nov.- C.
3665. slovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) slovenisieren, C., nk.; — 2) ins Slovenische übersetzen, Cig., Jan., nk.
3666. slovẹ̑nje, n. das Berühmtsein, der Ruhm, der Ruf, Mur., C., Mik. (Et.); imajo dobro ime ali slovenje, Trub.; slovenje od njega je šlo po vsej Siriji, Jap. (Sv. p.).
3667. slovẹ́nji, adj. = slovenski, Guts.
3668. slovẹ̑nski, adj. slovenisch.
3669. slovẹ̑nščina, f. die slovenische Sprache.
3670. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
3671. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
3672. slovę́snost, f. 1) die Feierlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; (slọ̑vesnost, Mur.); — 2) = slovstvo, knjištvo, Jan., Nov., nk.; ( rus.).
3673. slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
3674. slọ̑vez, m. = sloves 1), Ravn.
3675. slovı̑t, adj. berühmt, Jan., Nov., ZgD.- C.; sloviti Romulus, Jsvkr.; slovita abecedarska vojska, Navr. (Kop. sp.); glorreich, Blc.-C.; vielbekannt: bila je slovita, zlasti po Gorenjskem, zadruga rokovnjačev, Jurč.
3676. slovítən, -tna, adj. = slovit, Jan., C.; slovitna gospoda, slovitna svetost, Jsvkr.
3677. slovíti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem den Abschied geben, Gor.; = iz službe poditi: kjer je služil, povsod so ga slovili, Polj.; slovili jih bomo, wir werden ihnen (die Wohnung) kündigen, Ljub.; — s. se, Abschied nehmen, sich verabschieden, Cig., Jan., C., Zora; s. se pri kom, sich bei jemandem beurlauben, Cig.
3678. slovítiti, -ı̑tim, vb. impf. berühmt machen, C.
3679. slǫ̑vka, f. die Silbe, Mur., Cig., Jan., nk.; — hs.
3680. slǫ̑vkati, -am, vb. impf. syllabieren, Cig., Jan., ogr.- M.
3681. slovkováti, -ȗjem, vb. impf. = slovkati, Jan.
3682. slovljénje, n. das Abdanken, das Entlassen, Cig.
3683. slǫ̑vnica, f. die Grammatik, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., nk.; (slovníca, Cv.).
3684. slǫ̑vničar, -rja, m. der Grammatiker, Cig., Jan., nk.
3685. slovničáriti, -ȃrim, vb. impf. Grammatik treiben, C.
3686. slǫ̑vničək, -čka, m. dem. slovnik; ein kleines Wörterbuch, Levst. (Nauk).
3687. slǫ̑vničən, -čna, adj. Grammatik-, grammatisch, Jan., nk.
3688. slǫ̑vnik, m. das Wörterbuch, Jan., Nov., Levst. (Nauk); mali s., das Handwörterbuch, Cig.; — češ.
3689. slovnikár, -rja, m. der Lexikograph, Cig., Jan., C.
3690. slovnikáriti, -ȃrim, vb. impf. Wörterbücher schreiben, C.
3691. slovnikȃrstvọ, n. die Lexikographie, C.
3692. slǫ̑vniški, adj. 1) die Grammatik betreffend, grammatisch, Cig., Jan.; ( prim. slovnica); — 2) lexikalisch, Jan.; ( prim. slovnik).
3693. slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.- Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.- C.
3694. slovọ̑jemȃnje, n. das Abschiednehmen, M., Kres.
3695. slovosklȃdje, n. die Wortfügung, Jan. (H.).
3696. slovotvǫ̑rje, n. die Wortbildung, Jan. (H.).
3697. slǫ̑vstəvce, n. dem. slovstvo; eine kleine Literatur, Levst. (Zb. sp.), nk.
3698. slǫ̑vstvən, -stvəna, adj. die Literatur betreffend, literarisch, Literatur-, Cig., Jan., nk.; slovstvena kradba, das Plagiat, Cig. (T.).
3699. slǫ̑vstvənik, m. der Literat, nk.
3700. slǫ̑vstvọ, n. die Literatur, Cig., Jan., nk.

   3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani