Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (35.839-35.938)

  1. dolı̑nka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.- LjZv.
  2. dólitaj, adv. = dolita, (doltaj) Guts.
  3. dolíti, -líjem, vb. pf. dazugießen, zufüllen, nachgießen; dolij še malo, da bo poln sod.
  4. dolı̑v, m. der Nachguss, die Fülle, Mur., Cig., C., Mik.; na doliv veliko vina gre, C.; — der Füllwein, SlGor.- C.; — tudi dóliv, Mur., vzhŠt.
  5. doliváč, m. das Füllgefäß, Cig.
  6. dolívanje, n. das Zugießen.
  7. dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.
  8. dolı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).
  9. dolı̑vka, f. 1) das Füllgefäß, Mur., C.; — 2) der Füllwein, Cig.
  10. doljánəc, -nca, m. 1) der Thalbewohner, SlGor.- C.; (dolanec) Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Birne, SlGor.- C.
  11. doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  12. doljánščice, f. pl. hlače, kakršne doljanci nosijo = bize, behete, C.
  13. dọ̑ljnji, adj. unten befindlich, der untere, Unter-; doljnji in gornji del; (piše se tudi: dolnji; toda ne govori se: dołnji; menda iz: dolenji [dol'nji]).
  14. dōlman, m. husarska suknja, der Dollman, Jan.
  15. dolǫ́čanje, n. das Bestimmen, nk.
  16. dolǫ́čati, -am, vb. impf. ad določiti: bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., C., nk.; določati, da kaka stvar bodi tako, a ne drugače, Levst. (Nauk).
  17. dolǫ̑čba, f. die Bestimmung, Jan., nk.
  18. dolǫ́čən, -čna, adj. 1) bestimmbar, Cig. (T.); — 2) bestimmt, präcise, Mur., Cig., Jan., nk.; določni naklon, der Indicativ, Jan.
  19. določevȃnje, n. das Bestimmen, die Bestimmung, Cig. (T.), nk.
  20. določeváti, -ȗjem, vb. impf. ad določiti; bestimmen, festsetzen, Jan., nk.
  21. določíłən, -łna, adj. 1) bestimmend, Bestimmungs-, Cig., nk.; — 2) peremptorisch, Cig.
  22. določı̑łnica, f. beseda d., das Bestimmungswort, Cig. (T.).
  23. določílọ, n. die Bestimmung, Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; prehodno d., die Uebergangsbestimmung, DZ.; zvršitveno d., die Vollzugsbestimmung, DZ.; — die Definition, Jan.
  24. določı̑təv, -tve, f. die Bestimmung, nk.
  25. dolǫ́čiti, -lǫ́čim, vb. pf. bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., nk.; — definieren, Jan., C.
  26. dolǫ̑ga, f. = doklada, die Zulage: d. k plači, opravilske dologe, Functionszulagen, Levst. (Pril.).
  27. dolov, adv. = doli, Guts. (Res.)- Mik. (V. Gr. I. 328.).
  28. doložíti, -ložím, vb. pf. dazu legen, nachlegen; d. nekoliko polen v peč, da bi bolj gorelo; d. nekaj goldinarjev, da je svota kupcu po volji.
  29. doltaj, adv., Guts., pogl. dolitaj.
  30. dólu, adv. hinab, Mur., C., nk.; — prim. stsl. dolu.
  31. dolúpiti, -im, vb. pf. mit dem Schälen fertig werden.
  32. dȏłž, -ı̑, f. 1) na šir in dolž, in die Länge und in die Breite, SlN.- C.; — 2) sprednja dilica pri panju, (dovž) Polj. (?)
  33. dolžȃva, f. die Länge, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); miljska d., die Meilenlänge, DZ.; izbirati samo po dolžavi, Zv.
  34. dȏłže, adv. compar. ad dolgo, = dalje (länger), C., M., vzhŠt.; d. več, C., d. bolje, Raič (Slov.), immer mehr; najdolže, am längsten, vzhŠt.
  35. dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
  36. dołžénje, n. das Beschuldigen, die Beschuldigung(en).
  37. dolžı̑čək, -čka, m. dem. dolžič; eine kleine Schuld, Vrt.
  38. dołžílọ, n. die Beschuldigung, SlN.- C.
  39. dołžína, f. die Länge; zemljepisna d., geographische Länge, Jes.
  40. dołžíti, -ím, vb. impf. 1) beschuldigen; d. koga, da je tat; d. koga nehvaležnosti; d. koga, einen Argwohn gegen jemanden hegen, C.
  41. dołžı̑vəc, -vca, m. der Beschuldiger.
  42. dołžníca, f. die Schuldnerin; — ostanem tvoja d., ich bleibe deine Schuldnerin, ich bleibe dir sehr verbunden.
  43. dołžník, m. der Schuldner; — der Verpflichtete, DZ.; ostanem tvoj d., ich bleibe dir sehr verbunden.
  44. dołžnína, f. die Schuldverpflichtung, Svet. (Rok.).
  45. dọ̑m, * m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče- Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; ( nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
  46. domȃ, adv. zuhause, daheim; mati je doma; očeta ni doma, der Vater ist nicht zuhause.
  47. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
  48. domáčən, -čna, adj. heimisch, C.
  49. domačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, ( n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn.
  50. domačı̑ja, f. das heimische Hauswesen, das Heim; na domačiji biti; domačijo prevzeti; — die Heimat; Kako me nesel boš nocoj Sto milj do domačije? Preš.
  51. domačı̑n, m. 1) der Hausgenoss, Jan., M., Rez.- C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo domačini, Pjk. (Črt.); — 2) der Eingeborne, das Landeskind, Jan.; — 3) der Hauswirt, Cig., Vrt.; der Grundbesitzer, Svet. (Rok.).
  52. domačína, f. = domače blago, das Hauserzeugnis, C., Z.
  53. domačı̑nəc, * -nca, m. 1) = domačin 1); — 2) der Gemeindeangehörige, DZkr.; — 3) = domačin 3), Bes., C., Jan.
  54. domačı̑nka, f. die Hausgenossin, die Einheimische, M., Rez.- C.
  55. domáčiti, -ȃčim, vb. impf. das Haus hüten, Jarn.; — prim. domačevati.
  56. domȃlati, -am, vb. pf. das Malen beendigen.
  57. dománji, adj. domač, = Haus-, heimisch, Mur., Cig., C., Mik.; domanji človek, domanje platno, C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; domanja pobožnost, die Hausandacht, Jan.; — domanji, die Hausgenossen, SlGor.- C.
  58. domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  59. domarína, f. die Haussteuer: porazredna d., die Hausclassensteuer, Levst. (Nauk).
  60. domášnji, adj. = domač, domanji, Mur., SlN.
  61. domázati, -mȃžem, vb. pf. das Schmieren beenden.
  62. domẹ̑mba, f. die Verabredung, Cig.; — das Einvernehmen, DZ.; po domembi z ministerstvom, im Einvernehmen mit dem Ministerium, Levst. (Nauk).
  63. dọ̑mən, -mna, adj. zum Hause gehörig: domni ljudje = domači lj., C.
  64. domẹ̑nək, -nka, m. = domemba: obojestranski d., beiderseitiges Einverständnis, DZ.
  65. domẹnı̑təv, -tve, f. die Verabredung, das Einverständnis, DZ.
  66. domẹ́niti, -im, vb. pf. 1) d. si, vermuthen, Guts.; domenjen, vermuthet, vermeintlich, Cig.; — 2) d. se, sich verabreden, sich verständigen: d. se s kom o čem.
  67. domę̑rək, -rka, m. die Zugabe, die Ergänzung (beim Messen), Cig.
  68. domę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) mit dem Messen fertig werden; — 2) beim Messen dazugeben, ergänzen; to je slaba mera, domerite, Mik.
  69. domę́rjati, -am, vb. impf. ad domeriti; beim Messen ergänzen.
  70. domẹ́šati, -am, vb. pf. 1) das Mischen beendigen; — 2) beim Mischen noch dazugeben.
  71. domešetáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören zu mäkeln, Mäkler zu sein.
  72. domèt, -mę́ta, m. die Wurfweite, Cig. (T.); — hs.
  73. domę́ti, dománem, vb. pf. mit dem Reiben fertig werden, Cig.; d. proso, mit dem Austreten der Hirse fertig werden.
  74. domíkanje, n. das Hinzurücken, M.
  75. domíljati, -am, vb. impf. aufmahlen; toliko prinašajo žita, da ne moremo domiljati vsega.
  76. domı̑šljaj, m. der Einfall, Cig. (T.); strmeli so o bistroumnosti domišljajev in sodbe njene, LjZv.
  77. domíšljanje, n. das Muthmaßen, Cig.; — die Einbildung, der Dünkel, Cig.; d. človeško, Krelj.
  78. domíšljati, -am, vb. impf. ad domisliti; 1) d. si, sich einbilden, Cig., Jan., Cig. (T.); — tega si nisem domišljal, das habe ich nicht vermuthet, V.-Cig.; preveč si d., sich zu viel einbilden, Cig.; — 2) d. se (česa), sich besinnen, sich entsinnen, Cig., Cig. (T.); — auf Gedanken gerathen, Einfälle haben.
  79. domišljȃva, f. 1) die Phantasie, Mur., Jan., C., Zora; — 2) die Einbildung, der Dünkel, Z., Cig.
  80. domišljeváti, -ȗjem, vb. impf. = domišljati; d. si kaj, sich einbilden; vermuthen: tat skrivaj pride, kadar si najmanj domišljujejo, Škrinj.
  81. domišljìv, -íva, adj. 1) erfinderisch, C.; — phantasiereich, Jan.; — 2) eingebildet, einbilderisch, Cig., Jan.
  82. domíti, -mı̑jem, vb. pf. das Waschen beenden, M.
  83. dǫ́mlati, f. pl. der Festschmaus nach vollendeter Drescharbeit, Valj. (Rad).
  84. domlátiti, -im, vb. pf. das Dreschen vollenden.
  85. domlȃtki, m. pl. = domlati, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dǫ́mlatki, SlGor.
  86. domnẹ̑va, f. die Vermuthung, Cig. (T.), Nov.- C., nk.; — die Voraussetzung, Jan., SlN.- C., UčT.
  87. domóliti, -mǫ́lim, vb. pf. mit dem Beten fertig werden: domolili smo; d. večerne molitve.
  88. domoljùb, -ljúba, m. der Vaterlandsfreund, der Patriot, Cig., Jan., nk.
  89. domoljúbən, -bna, adj. patriotisch, Cig., Jan., nk.
  90. domoljȗbje, n. die Vaterlandsliebe, der Patriotismus, Cig., Jan., nk.
  91. domoljȗbnik, m. = domoljub, Guts.
  92. domorǫ̑dəc, -dca, m. 1) kdor se je porodil na domu: jaz sem domorodec, ti si se priženil, Svet. (Rok.); — 2) der Eingeborne, der Inländer, Mur., Cig. (T.), ogr.- M., DZ.; — 3) = domoljub, Cig., Jan.; prim. domoroden 2).
  93. domorǫ́dən, -dna, adj. 1) einheimisch, Cig., Jan., M.; — 2) = domoljuben, Cig., Jan., Nov.; v tem pomenu se rabi morda po zgledu besede: bogoroden.
  94. domotáti, -ȃm, vb. pf. das Haspeln beenden.
  95. domotǫ̑žje, n. das Heimweh, Cig. (T.), nk.
  96. domọ́v, domọ̑v, adv. nachhause; (tako pišejo stari pisatelji in novejše knjige in govori se tudi široko po Slovenskem); — prim. domu.
  97. domovalíšče, n. das Domicil, Cig., DZ.; stanovitno d., stetiger Wohnsitz, DZ.
  98. domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.- Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
  99. domováti, -ȗjem, vb. impf. domicilieren, wohnhaft sein, hausen, Jan., C., DZ.
  100. domovȃvəc, -vca, m. = prebivavec, Vod. (Izb. sp.).

   35.339 35.439 35.539 35.639 35.739 35.839 35.939 36.039 36.139 36.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA