s (35.801-35.900)

35801. dołgokrı̑łəc, -łca, m. dolgokrilci, Langflügler (longipennes), Erj. (Ž.).
35802. dołgolíčən, -čna, adj. mit langem Gesichte, Jarn.
35803. dołgolı̑čnik, m. dolgoličen človek, DSv.
35804. dołgopécəljn, -ljna, adj. langstielig, Šol.
35805. dołgopèt, -pę́ta, adj. langbeinig: saj si mlad in dolgopet, Vrt.; bil je strašansko dolgopet, Zv.
35806. dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
35807. dołgopę̑tka, f. der Stelzenvogel, Z., Jan.
35808. dołgorèp, -rę́pa, adj. langgeschwänzt, Cig., Jan.
35809. dołgorę̑pəc, -pca, m. der Langschwanz, Jan., Cig. (T.).
35810. dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.- Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.- Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
35811. dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
35812. dołgorǫ́čən, -čna, adj. dolgoročna menica, langes Papier, Cig. (T.).
35813. dołgoròg, -rǫ́ga, adj. langhörnig, Cig., Bes.
35814. dołgóta, f. = dolgost, Mur., Cig., Jan.
35815. dołgótən, -tna, adj. = dolgosten, Jan.
35816. dołgotȓpje, n. die Langmuth, Cig. (T.); — stsl.
35817. dołgoȗšəc, -šca, m. der Langohr, n. pr. o zajcu, Levst. (Zb. sp.), o oslu, Bes.
35818. dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija- Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.- C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.- Valj. (Rad).
35819. dołgováti, -ȗjem, vb. impf. 1) schulden, schuldig sein, Jan., Cig. (T.), C., M., nk.; — 2) handeln, Geschäfte machen, Meg.
35820. dołgovẹ́čən, -čna, adj. langlebend, SlN.; ( bot.) perennierend, Cig. (T.); — dauerhaft, Cig., C.
35821. dołgovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. langästig, Bes.- C.
35822. dołgovẹ́jnat, adj. langästig: dolgovejnata vrba, Zora.
35823. dołgovína, f. dolgovina in imovina, Soll und Haben, h. t.- Cig. (T.); pisati v dolgovino, belasten, DZ.
35824. dołgovláknat, adj. langfaserig, Jan.
35825. dołgovràt, -vráta, adj. langhalsig, Jan., Vrt.
35826. dołgovrátən, -tna, adj. langhalsig, Cig.
35827. dołgozlǫ́žən, -žna, adj. langsilbig, Cig.
35828. dóli, adv. 1) unten; tam doli; — 2) hinab, herab, Jan., Trub., Dalm.; doli iti, Dalm.; doli sneti, Krelj; doli pasti, Dict.; (govori se navadno: dol').
35829. dolíca, f. kleine Niederung, kleines Thal, Jarn., SlGor.- C.
35830. dolìč, -íča, m. kleines Thal, Fr.- C., ogr.- Valj. (Rad).
35831. doliják, m. der Füllkrug, das Füllschaff, Fr.- C.
35832. dolíjanje, n. das Zugießen, Mur.
35833. dólikaj, adv. 1) unten, C.; — 2) hinab, herab, C.; dolikaj iz nebes, Krelj.
35834. dolı̑kati, -am, vb. pf. fertig glätten, auspolieren, Cig.; — die letzte Feile anlegen ( stil.), Cig. (T.).
35835. dolína, f. das Thal; črez hribe in doline, über Berg und Thal; solzna dolina, das Thal der Zähren.
35836. dolínat, adj., SlGosp.- C., pogl. dolinast.
35837. dolı̑nčica, f. dem. dolinka 2); das Thälchen.
35838. dolı̑nje, n. das Thalgebiet, Let.
35839. dolı̑nka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.- LjZv.
35840. dólitaj, adv. = dolita, (doltaj) Guts.
35841. dolíti, -líjem, vb. pf. dazugießen, zufüllen, nachgießen; dolij še malo, da bo poln sod.
35842. dolı̑v, m. der Nachguss, die Fülle, Mur., Cig., C., Mik.; na doliv veliko vina gre, C.; — der Füllwein, SlGor.- C.; — tudi dóliv, Mur., vzhŠt.
35843. doliváč, m. das Füllgefäß, Cig.
35844. dolívanje, n. das Zugießen.
35845. dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.
35846. dolı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).
35847. dolı̑vka, f. 1) das Füllgefäß, Mur., C.; — 2) der Füllwein, Cig.
35848. doljánəc, -nca, m. 1) der Thalbewohner, SlGor.- C.; (dolanec) Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Birne, SlGor.- C.
35849. doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
35850. doljánščice, f. pl. hlače, kakršne doljanci nosijo = bize, behete, C.
35851. dọ̑ljnji, adj. unten befindlich, der untere, Unter-; doljnji in gornji del; (piše se tudi: dolnji; toda ne govori se: dołnji; menda iz: dolenji [dol'nji]).
35852. dōlman, m. husarska suknja, der Dollman, Jan.
35853. dolǫ́čanje, n. das Bestimmen, nk.
35854. dolǫ́čati, -am, vb. impf. ad določiti: bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., C., nk.; določati, da kaka stvar bodi tako, a ne drugače, Levst. (Nauk).
35855. dolǫ̑čba, f. die Bestimmung, Jan., nk.
35856. dolǫ́čən, -čna, adj. 1) bestimmbar, Cig. (T.); — 2) bestimmt, präcise, Mur., Cig., Jan., nk.; določni naklon, der Indicativ, Jan.
35857. določevȃnje, n. das Bestimmen, die Bestimmung, Cig. (T.), nk.
35858. določeváti, -ȗjem, vb. impf. ad določiti; bestimmen, festsetzen, Jan., nk.
35859. določíłən, -łna, adj. 1) bestimmend, Bestimmungs-, Cig., nk.; — 2) peremptorisch, Cig.
35860. določı̑łnica, f. beseda d., das Bestimmungswort, Cig. (T.).
35861. določílọ, n. die Bestimmung, Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; prehodno d., die Uebergangsbestimmung, DZ.; zvršitveno d., die Vollzugsbestimmung, DZ.; — die Definition, Jan.
35862. določı̑təv, -tve, f. die Bestimmung, nk.
35863. dolǫ́čiti, -lǫ́čim, vb. pf. bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., nk.; — definieren, Jan., C.
35864. dolǫ̑ga, f. = doklada, die Zulage: d. k plači, opravilske dologe, Functionszulagen, Levst. (Pril.).
35865. dolov, adv. = doli, Guts. (Res.)- Mik. (V. Gr. I. 328.).
35866. doložíti, -ložím, vb. pf. dazu legen, nachlegen; d. nekoliko polen v peč, da bi bolj gorelo; d. nekaj goldinarjev, da je svota kupcu po volji.
35867. doltaj, adv., Guts., pogl. dolitaj.
35868. dólu, adv. hinab, Mur., C., nk.; — prim. stsl. dolu.
35869. dolúpiti, -im, vb. pf. mit dem Schälen fertig werden.
35870. dȏłž, -ı̑, f. 1) na šir in dolž, in die Länge und in die Breite, SlN.- C.; — 2) sprednja dilica pri panju, (dovž) Polj. (?)
35871. dolžȃva, f. die Länge, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); miljska d., die Meilenlänge, DZ.; izbirati samo po dolžavi, Zv.
35872. dȏłže, adv. compar. ad dolgo, = dalje (länger), C., M., vzhŠt.; d. več, C., d. bolje, Raič (Slov.), immer mehr; najdolže, am längsten, vzhŠt.
35873. dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
35874. dołžénje, n. das Beschuldigen, die Beschuldigung(en).
35875. dolžı̑čək, -čka, m. dem. dolžič; eine kleine Schuld, Vrt.
35876. dołžílọ, n. die Beschuldigung, SlN.- C.
35877. dołžína, f. die Länge; zemljepisna d., geographische Länge, Jes.
35878. dołžíti, -ím, vb. impf. 1) beschuldigen; d. koga, da je tat; d. koga nehvaležnosti; d. koga, einen Argwohn gegen jemanden hegen, C.
35879. dołžı̑vəc, -vca, m. der Beschuldiger.
35880. dołžníca, f. die Schuldnerin; — ostanem tvoja d., ich bleibe deine Schuldnerin, ich bleibe dir sehr verbunden.
35881. dołžník, m. der Schuldner; — der Verpflichtete, DZ.; ostanem tvoj d., ich bleibe dir sehr verbunden.
35882. dołžnína, f. die Schuldverpflichtung, Svet. (Rok.).
35883. dọ̑m, * m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče- Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; ( nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
35884. domȃ, adv. zuhause, daheim; mati je doma; očeta ni doma, der Vater ist nicht zuhause.
35885. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
35886. domáčən, -čna, adj. heimisch, C.
35887. domačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, ( n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn.
35888. domačı̑ja, f. das heimische Hauswesen, das Heim; na domačiji biti; domačijo prevzeti; — die Heimat; Kako me nesel boš nocoj Sto milj do domačije? Preš.
35889. domačı̑n, m. 1) der Hausgenoss, Jan., M., Rez.- C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo domačini, Pjk. (Črt.); — 2) der Eingeborne, das Landeskind, Jan.; — 3) der Hauswirt, Cig., Vrt.; der Grundbesitzer, Svet. (Rok.).
35890. domačína, f. = domače blago, das Hauserzeugnis, C., Z.
35891. domačı̑nəc, * -nca, m. 1) = domačin 1); — 2) der Gemeindeangehörige, DZkr.; — 3) = domačin 3), Bes., C., Jan.
35892. domačı̑nka, f. die Hausgenossin, die Einheimische, M., Rez.- C.
35893. domáčiti, -ȃčim, vb. impf. das Haus hüten, Jarn.; — prim. domačevati.
35894. domȃlati, -am, vb. pf. das Malen beendigen.
35895. dománji, adj. domač, = Haus-, heimisch, Mur., Cig., C., Mik.; domanji človek, domanje platno, C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; domanja pobožnost, die Hausandacht, Jan.; — domanji, die Hausgenossen, SlGor.- C.
35896. domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci- Erj. (Torb.).
35897. domarína, f. die Haussteuer: porazredna d., die Hausclassensteuer, Levst. (Nauk).
35898. domášnji, adj. = domač, domanji, Mur., SlN.
35899. domázati, -mȃžem, vb. pf. das Schmieren beenden.
35900. domẹ̑mba, f. die Verabredung, Cig.; — das Einvernehmen, DZ.; po domembi z ministerstvom, im Einvernehmen mit dem Ministerium, Levst. (Nauk).

   35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801 35.901 36.001 36.101 36.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani