Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (35.339-35.438)

  1. dę́žən, -žna, das Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium), Cig., Jan., C., Medv. (Rok.).
  2. dəževȃnje, n. anhaltender Regen; povsodnje d., der Landregen, Cig. (T.).
  3. dəževáti, -ȗje, vb. impf. anhaltend regnen; v eno mer dežuje; — nebo močno dežuje, Levst. (Zb. sp.).
  4. dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
  5. dəžę̑vje, n. anhaltendes Regenwetter; o deževju, zur Regenzeit.
  6. dəžę́vnica, f. 1) das Regenwasser; — 2) der Regenwurm (lumbricus terrestris), V.-Cig.; — 3) der Mistblätterschwamm, Cig., C.; — 4) pl. deževnice, die Hyaden, das Regengestirn, Cig., C.
  7. dəžę́vnik, m. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig.; grivasti d., der Halsbandregenpfeifer (char. hyaticula), Cig.; — 2) = hudournik, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Dol.- Z.; — 3) der Dickfuß (oedicnemus crepitans), C., Z.; — ( die Rohrdommel, Dalm.); — 4) = deževnica, der Regenwurm (lumbricus terrestris), Erj. (Ž.), C.
  8. dəžína, f. das Regenwasser, C.
  9. dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).
  10. dəžjemèr, -mę́ra, m. der Regenmesser, das Ombrometer, Cig. (T.), Jes.
  11. dəžník, m. der Regenschirm, Cig., Jan., C., nk.
  12. diadēm, m. obglavni ukras, pos. vladarski, das Diadem.
  13. diagnōza, f. spoznanje bolezni, die Diagnose.
  14. diakrītičən, -čna, adj. razločevalen, diakritisch: diakritična znamenja, nk.
  15. dialēktičən, -čna, adj. dialektisch, Cig. (T.).
  16. dialēktika, f. znanstvena metoda modroslovskega razmotrovanja, die Dialektik.
  17. díčən, -čna, adj. ruhmvoll, Cig.; — prächtig, Z., M.; moj dični, mein Geliebter, moja dična, meine Geliebte, Npes.- M., Notr.; sinek moj dični! (tako se dobrikajo detetu) Notr.- Erj. (Torb.).
  18. díčiti, dı̑čim, vb. impf. 1) lobpreisen, ogr.- Mur., Jan.; d. se, sich brüsten, Habd.; — 2) kosen: lepo se dičita ptička dva, Notr.- Z.; — 3) d. koga, kaj, zieren, jemandem, einer Sache zur Zierde gereichen, Cig., nk.
  19. didāktičən, -čna, adj. poučen, didaktisch, Cig. (T.).
  20. dideldȃjčək, -čka, m. dem. dideldajek; der Sprudler, womit man eine Mischung von Wein mit Sauerwasser moussieren macht, C., Glas.; prim. direndaj.
  21. dierēza, f. die Diärese.
  22. dietētičən, -čna, adj. diätetisch, Jan.
  23. dietētika, f. nauk, kako je treba živeti in se hraniti, die Diätetik.
  24. dı̑gati, -am, vb. impf. fiedeln, Cig.; ( prim. digo, digo: tako se oponaša godenje na gosli).
  25. dı̑h, m. der Hauch, Cig., Jan., C.; Tvoj dih je ustvaril solnca nova, Vod. (Pes.); strupeni dih, der Gifthauch, Cig.; — der Athemzug; do zadnjega diha, Mik.; — der Athem, Mur., Cig., Jan.; lahek d., leichtes Athmen, Z.
  26. diháłən, -łna, adj. Athmungs-: dihalna živila, Athmungsnährstoffe, Erj. (Som.).
  27. dihȃłke, f. pl. = skrge, Erj. (Izb. sp.).
  28. dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.- Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).
  29. díhanje, n. 1) das Athmen; — 2) das Riechen.
  30. díhati, dı̑ham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci- Erj. (Torb.).
  31. díhavica, f. die Schwerathmigkeit, Z.
  32. díhavičən, -čna, adj. schwerathmig, Slom.
  33. dihetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schnell athmen, C.
  34. dı̑hljaj, m. der Athemzug; poslednji d., der letzte Athemzug, Cig., Jan., M.
  35. dihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft hauchen: d. vonj na koga, jemanden anduften, Cig.
  36. dı̑hnik, m. die Ranke (sisymbrium sp.), Koborid- Erj. (Torb.).
  37. díhniti, dı̑hnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga, einen anhauchen, d. na kaj, etwas behauchen, Cig.; — 2) einen Athemzug thun.
  38. dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.- Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.
  39. dihtìv, -íva, adj. begierig, Cig., Jan.; eifrig, C.; mladostna kraljica je dihtivo poslušala razgovor, Glas.
  40. dijáče, -eta, n. das Studentlein: ubogo d., SlN.
  41. dijáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) Student sein, Zora; — 2) d. za mrličem, eine Leiche besingen, (dj-) Dol.- Cig.
  42. dijáčki, adj. 1) lateinisch, Habd.; — 2) = dijaški, Mik.
  43. diják, m. der Student, Habd., Mur., Cig., Jan., nk.
  44. dijakováti, -ȗjem, vb. impf. Student sein, Bas.
  45. dijáški, adj. Studenten-, Jan., nk.; dijaško življenje, das Studentenleben, nk.
  46. dijȃštvọ, n. das Studententhum, die Studentenschaft, nk.
  47. díka, f. die Pracht, die Herrlichkeit, Z., Burg., Mik.; d. nebeška, die himmlische Glorie, Mur.; Salomon v svoji diki, C.; dika obladanja, der Triumph, C.; — die Zierde, der Ruhm, Cig., Jan., C., nk.
  48. diktātor, -rja, m. oblastnik z neomejeno oblastjo, der Dictator.
  49. dı̑la, f. das Brett, die Diele; — = lopar, V.-Cig.; — das Nudelbrett, Vod. (Izb. sp.); — pl. dile, der Dachboden: na dilah, auf dem Dachboden; prim. nem. Diele, bav. die dielen = der Dachboden, C.
  50. dilēma, f. der Doppelsatz, der Doppelschluss, das Dilemma, Cig. (T.).
  51. diletānt, m. kdor se iz veselja postransko s kako rečjo peča, der Dilettant.
  52. diletantīzəm, -zma, m. der Dilettantismus.
  53. diletantováti, -ȗjem, vb. impf. Dilettant sein: vse preveč diletantujemo, Levst. (Zb. sp.).
  54. dı̑lica, f. dem. dila; das Brettchen.
  55. dı̑lj, adv. v dilj zvoni = v nedeljo k maši prvič "vabi", Št.- Erj. (Torb.); = na dilj zvoni, C.; — vse v dilj, vse v en dilj gre dež, ohne Unterbrechung, Lašče- Erj. (Torb.).
  56. diluviālən, -lna, adj. Diluvial-: diluvialna tvorba, das Diluvialgebilde, Cig. (T.).
  57. dilūvij, m. naplavnina iz predčloveške dobe, das Diluvium, Cig. (T.).
  58. dìm, díma, m. der Rauch; ves v dimu, rauchumhüllt, C.; dim je v sobi, es raucht im Zimmer; nehal je dim, es hat ausgeraucht, Cig.; meso na dim, v dim obesiti, das Fleisch zum Selchen aufhängen; iz dima v ogenj = aus dem Regen in die Traufe, Met.
  59. díma, f. krava dimaste barve.
  60. dimálja, f. = dima, Lašče- Levst. (M.).
  61. dimè, -ę́ta, m. schwarzrother Ochs, Mik., Valj. (Rad).
  62. dı̑məc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.- Erj. (Torb.).
  63. dı̑mək, -mka, m. 1) = dime, Valj. (Rad); — 2) gorski duh rudarjev, Pjk. (Črt. 37.).
  64. díməljn, -ljna, adj. = dimeljski, Cig.
  65. dímən, -mna, adj. Rauch-: dimni curek, die Rauchsäule, Ravn.- Cig.; — rauchig; dimno je, es raucht.
  66. dīmetər, -tra, m. dvo- ali četverostopen verz, der Dimeter, Cig. (T.).
  67. dı̑mka, f. 1) krava dimaste barve; — 2) neka hruška, C.
  68. dimljáča, f. die Pestdrüse, die Pestbeule in der Schamgegend, Pohl., Mur., Cig., Jan., Mik.; — prim. dimlje.
  69. dı̑mlje, f. pl. die Leistengegend, die Schamgegend, Dict., Pohl., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Mik., Štrek.
  70. dı̑mnat, adj. voll Rauch, rauchig; dimnata kuhinja; dimnata soparica, Jap. (Sv. p.).
  71. dı̑mnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  72. dı̑mničar, -rja, m. = dimnikar, Levst. (Nauk).
  73. dı̑mnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
  74. dimnjáča, f. die Rauchstube, Danj.- Mik.
  75. dı̑mnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).
  76. dimovȃnje, n. das Rauchmachen, das Rauchen: tobakovo d., Jurč.
  77. dimovòd, -vǫ́da, m. das Rauchregister, der Rauchzug, Cig. (T.), DZ.
  78. dināmičən, -čna, adj. dynamisch, Cig. (T.), nk.
  79. dināmika, f. nauk o silah, die Dynamik, Cig. (T.); — prim. siloslovje.
  80. dinamīt, m. neka razstrelna tvarina, das Dynamit.
  81. dínja, f. die Zuckermelone (cucumis melo).
  82. dínjišče, n. das Melonenbeet, Cig.
  83. dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).
  84. dı̑plati, -am, vb. impf. na diple gosti, Cig., C., BlKr.
  85. dı̑ple, -pəl, f. pl. die Sackpfeife, der Dudelsack, Cig., Jan.; — iz gr. διπλου̃ς, dvojen, Mik. (Et.).
  86. diplōm, m. listina o podelitvi kakega dostojanstva, plemstva, itd., das Diplom.
  87. diplomatı̑ja, f. razmere mednarodnega občevanja in poslanstva, die Diplomatie.
  88. diplōmən, -mna, adj. Diplom-: diplomni obrazec, das Diplomformular, DZ.
  89. dı̑r, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče- Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
  90. dı̑rati, -am, vb. impf. ad dirniti; afficieren, reizen, C.; to me ne dira, das kümmert mich nicht, Z.; — hs.
  91. dı̑rək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.
  92. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
  93. dírjanje, n. das Rennen; der Trab: v d. goniti, im Trab fahren, Levst. (Nauk).
  94. dírjati, -am, vb. impf. 1) rennen; V šotorje dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog, Npes.-K.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; dirjaje, in vollem Laufe; — traben, Mur., Cig.; — 2) rennen lassen: Konjič pravi: Dirjaj mene, Npes.-K.
  95. dirjȃva, f. das Rennen, M.
  96. dírjavən, -vna, adj. dirjavna žival, das Laufthier, Šol.
  97. dirjíhati, -am, vb. impf. rennen: prasič jo ubere črez njive in dirjiha, Jurč.
  98. dı̑rka, f. das Wettrennen, nk.
  99. dírniti, dı̑rnem, vb. pf. rühren, afficieren, nk.; — hs.
  100. dı̑š, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.- C.; roža ima nasladen diš, ogr.- Valj. (Rad).

   34.839 34.939 35.039 35.139 35.239 35.339 35.439 35.539 35.639 35.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA