Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (3.501-3.600)

  1. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
  2. slinı̑vka, f. = slinavka 2), die Speicheldrüse, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  3. slinják, m. der Speichelgang, Strp.
  4. slínjav, adj. = slinav, Z.
  5. slínjavka, f. = slinavka 3), eine Art lehmige, schleimichte Erde, Nov.- C.; lehmige Kalkerde, Cig.
  6. slínjenje, n. 1) das Anspeicheln; — 2) das Geifern, Mur.; — der Speichelfluss, Cig.; — 3) das Schmeicheln, die Kriecherei, Cig.
  7. slı̑nkati, -am, vb. impf. = izbirljiv biti v hrani (zlasti o živini), Podkrnci- Erj. (Torb.).
  8. slinotòk, -tǫ́ka, m. der Speichelfluss, Jan.
  9. slinotvǫ́rən, -rna, adj. speicheltreibend, Cig.
  10. slinovína, f. der Speichelstoff, das Ptyalin, Cig., Jan.
  11. slinovǫ̑dnica, f. der Speichelgang, Cig.
  12. slinǫ́vrat, m. = slanovrat, samojed, C.
  13. slípa, f. das Labkraut (galium aparine), Medv. (Rok.).
  14. slípav, adj. klebrig, Z.
  15. slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.- Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Litija, (slipovka) Štrek., LjZv.
  16. slı̑š, m. = sluh, das Gehör, GBrda.
  17. slišȃj, m. die Hörweite, Jan. (H.).
  18. slišȃłnik, m. das Hörrohr, Cig.
  19. slišálọ, n. das Gehörorgan, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; tudi: slíšalọ, Valj. (Rad).
  20. slíšanje, n. das Hören.
  21. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
  22. slíšən, -šna, adj. hörbar, vernehmbar, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vidne, slišne, čutne šibe božje, Cv.
  23. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  24. slišljìv, -íva, adj., Cig., Jan., ogr.- C., pogl. slišen.
  25. slíšnost, f. die Hörbarkeit, die Vernehmbarkeit, Cig.
  26. slı̑v, slíva, adj. zwetschkenblau, Mur., Cig.; bläulich, Mik.
  27. slíva, f. die Pflaume, bes. die Kriechenpflaume (prunus insititia), na zapadu; = češplja, die Zwetschke, der Zwetschkenbaum (prunus domestica), na vzhodu; cesarska s., die Kaiserpflaume, damaščanska s., die Damascenerpflaume, Cig., Tuš. (R.); rumena s., die Wachspflaume, Cig.; — divja ali pasja s., der Schlehdorn (prunus spinosa), C.
  28. slı̑var, -rja, m. 1) der Pflaumenhändler, Cig.; — 2) bakrenasti s., der kupferrothe Pflaumenbohrer (rhynchites cupreus), Erj. (Ž.).
  29. slívast, adj. zwetschkenblau, Cig., C.; bläulich, Dict.
  30. slı̑vəc, -vca, m. eine Art große Zwetschke, vzhŠt.- C.
  31. slívica, f. dem. sliva; 1) kleine Pflaume, kleines Pflaumenbäumchen; — 2) die Schlehe, SlGor.- C.; tudi: divja s. ali bogova s., C.
  32. slivík, m. = slivnik, Erj. (Izb. sp.).
  33. slı̑vje, n. coll. eine Pflaumenpflanzung.
  34. slı̑vkast, adj. bläulich, Cig.
  35. slı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
  36. slı̑vnica, f. 1) der Zwetschkendörrofen, Mur., vzhŠt.- C., Danj. (Posv. p.); — 2) die Schlüsselblume (primula), C.
  37. slı̑vnik, m. der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.
  38. slı̑vnjak, m. 1) der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.; — 2) das Pflaumenmus, jvzhŠt.
  39. slivoglèd, -glę́da, adj. blauäugig, V.-Cig.
  40. slívov, adj. aus Pflaumen, Pflaumen-, Zwetschken-; slivov močnik, das Zwetschkenmus, Mur.; slivov les.
  41. slívovəc, -vca, m. 1) der Zwetschkenbrantwein, Cig., Jan., Gor.; — 2) = slivovnik, das Zwetschkenmus, Mur.; — 3) der Schlehdornstrauch, SlGor.- C.
  42. slívovica, f. der Zwetschkenbrantwein, Mur., Cig., Jan., DZ.
  43. slívovina, f. 1) das Pflaumenholz, Cig., Jan.; — 2) slivovína, das Prunin, Cig.
  44. slívovka, f. 1) der Zwetschkenbrantwein, Dol., jvzhŠt.; — 2) der Zwetschkenschwamm, Mur., C., Kr.- Valj. (Rad).
  45. slívovkica, f. dem. slivovka 2), Danj. (Posv. p.); ( nam. -čica).
  46. slívovnik, m. das Zwetschkenmus, Mur.; — der Zwetschkenkuchen, Cig., Jan.
  47. slı̑z, m. = slez (Eibisch), Cig., Jan., Mik.; = beli sliz, Dict.
  48. slı̑z, -ı̑, f. der Schleim, Cig., Jan.; ( češ., rus.); — prim. sluz.
  49. slı̑zast, adj. schleimartig, Cig., Jan.
  50. slízav, adj. schleimig, Cig., Jan., Tuš. (B.); — prim. sliz f.
  51. slı̑zəc, -zca, m. der Schleimstoff, Cig.
  52. slízək, -zka, adj. schlüpfrig, Mur., Cig., C., Vest.; — ( nam. sklizek, Mik. [Et.]).
  53. 1. slízən, -zna, adj. = sklizek, C.
  54. 2. slízən, -zna, adj. Schleim-, Cig., Jan.; schleimig: cvetni prašek pade na mokro, slizno brazdo, Erj. ( Zv.); — prim. sliz f.
  55. slizẹ́ti, -ím, vb. impf. tropfenweise fließen, kleinweise rieseln, Dict., Fr.- C.; — prim. slezeti, solzeti.
  56. slízgati, -am, vb. impf. = drskati, C.
  57. slízgavica, f. das Glatteis, C.
  58. slı̑zka, f. = slez (Eibisch), Cig.
  59. slı̑zkast, adj. ein wenig schleimig, Cig.
  60. slı̑znica, f. die Schleimhaut, Cig.
  61. slı̑znik, m. der Schleimbeutel, Cig.
  62. slízniti, slı̑znem, vb. pf. zergehen (o snegu, maslu), C.; — prim. slizeti.
  63. sliznják, m. das Schleimthier, Jan.
  64. sliznokŕvən, -vna, adj. schleimblütig, Cig.
  65. slizotòk, -tǫ́ka, m. der Schleimfluss, Cig.; — češ.
  66. sljúda, f. der Glimmer, Cig., h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
  67. sljúdovəc, -vca, m. der Glimmerschiefer, Cig. (T.).
  68. sljȗz, m., C., pogl. sluz.
  69. slóba, f. skrčeno iz: sloboda (= svoboda): slobǫ̑ ("slobou") vzeti, Abschied nehmen, vzhŠt., Levst. (Nauk), ogr.- Valj. (Rad), Mik.; ( nav. slovo vzeti).
  70. slóbnost, f. das Vermögen, Trub.- Mik. (Et.).
  71. slobǫ̑d, f. die Erlaubnis, C.; — der Abschied: s. dati, vzeti, ogr.- C.; s. dati grehom, ogr.- C.
  72. slobóda, f. = svoboda, die Freiheit, Jan., M.; — der Abschied: slobodo vzeti, C., ogr.- Valj. (Rad).
  73. slobǫ̑dčina, f. die Freiheit (von Abgaben), Dict.
  74. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
  75. slobodı̑telj, m. = svoboditelj, C.
  76. slobodíti, -ím, vb. impf. = svoboditi, befreien, ogr.- C.; — frei erhalten, sichern: delavnost vsakega slobodi stradanja, Mur.
  77. slobǫ̑dkinja, f. ein freies Weib, ogr.- C., Mik.
  78. slobȏdnik, m. 1) = svobodnik 1), der Freie, Meg., Dict.; — 2) (slobodník) der Befreier, ogr.- C.
  79. slobodnják, m. = svobodnjak, der Freie, Habd.- Mik., ogr.- C.
  80. slobodnjȃštvọ, n. = svobodnjaštvo; der freie Stand, die Freiheit, C.
  81. slobódnost, f. = svobodnost, die Freiheit, Dict., Mur., Dalm.
  82. slobodúh, m. der Freigeist ( zaničlj.), Cig., C.
  83. slobọ̑st, f. die Zuversicht, Trub.- Mik., C.
  84. slobǫ̑ščina, f. die Freiheit; v sloboščini (slobodščini) živeti, Krelj; vi ste na sloboščino pozvani, ogr.- Valj. (Rad); dežela večne sloboščine, Škrb.
  85. slǫ̑č, -ı̑, f. die Krümmung, die Krümme, der Bogen, Cig., C.; na s., krumm, C.
  86. slǫ́čən, -čna, adj. bogenartig, Cig., Jan.
  87. sločı̑łnica, f. = naprava za sločenje ( n. pr. vil), C.
  88. sločílọ, n. 1) = naprava za sločenje kake stvari ( n. pr. vil), C.; die Reifbeuge (der Böttcher), C.; — 2) die Krümmung ( z. B. der Reife), C.
  89. sločína, f. die Krümme, Cig., Jan.
  90. slǫ́čiti, -im, vb. impf. krumm biegen, krümmen, Cig.; vile s., Z.; s. hrbtišče, den Rücken krümmen, SlN.; — s. se, sich krümmen, C.
  91. slǫ̑čnat, adj. krumm, C.
  92. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
  93. slǫ̑ga, f. die Eintracht, Jan., nk.; sloga jači, nesloga tlači, nk.; — hs.
  94. slogoslǫ́vən, -vna, adj. stilistisch, Jan.
  95. slogoslǫ̑vje, n. die Stilistik, Zv.
  96. 1. slòj, slója, m. 1) die Kothpfütze an der Straße, C.; — 2) das Flötz, das Lager: sloji soli, oglja, Cig. (T.); s. železnih rud, Zora; die Schichte: zračni, vzdušni sloji, die Luftschichten, Cig. (T.), Žnid.; — sloji, die Bevölkerungsschichten, nk.: (po drugih slov. jez.).
  97. 2. slǫ̑j, m. suh veter, veter, ki suši, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nam. smoj, Štrek. (Let.).
  98. slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
  99. slojevı̑t, adj. flötzig: slojevito gorovje, das Flötzgebirge, Cig. (T.).
  100. slojevı̑tost, f. die Schichtung, Cig. (T.).

   3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA