Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.739-34.838)

  1. črnorèp, -rę́pa, adj. 1) schwarzschwänzig, Cig., Jan.; — 2) mit dem Spitzbrand behaftet: pšenica je črnorepa, V.-Cig.
  2. črnorı̑zəc, -zca, m. = menih, Vrt., LjZv.; — stsl.
  3. črnorjàv, -áva, adj. schwarzbraun.
  4. črnoròk, -rǫ́ka, adj. schwarzhändig, Cig.
  5. črnorumèn, -éna, adj. schwarzgelb.
  6. črnošọ̑ləc, -lca, m. der Schwarzkünstler, der Zauberer, Cig., C.
  7. črnóta, f. die Schwärze (als Eigenschaft), Cig., Jan.
  8. črnovı̑dəc, -dca, m. der Schwarzseher, der Pessimist, C., Jan.
  9. črnozòb, -zǫ́ba, adj. schwarzzähnig, Mur., Cig., Jan.
  10. črnozr̀n, -zŕna, adj. schwarzkörnig, Cig.
  11. črnožółčən, -čna, adj. 1) schwarzgallig, M.; — gallsüchtig, C.; — 2) melancholisch, Cig.; stsl.
  12. črnožȏłt, adj. schwarzgelb, Cig., Jan.
  13. črnúh, m. der Schwarze, der Neger ( zaničlj.), ZgD.; — der Schwarzflügler, der Schwarzkäfer, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  14. črnúha, ** f. der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Cig., C., Tuš. (B.).
  15. črpalíšče, n. mesto v reki, kjer vodo zajemajo, die Schöpfe, Cig.
  16. črpálọ, n. das Schöpfzeug, die Schöpfmaschine, Cig. (T.).
  17. črpȃnje, n. das Schöpfen, Cig.
  18. črpáti, -ȃm, vb. impf. schöpfen, Mur., Cig., Jan., Mik., Šol., Nov.; — pumpen, C.; schaufeln, C.; — prim. črepati.
  19. črpȃvəc, -vca, m. einer, der schöpft, Cig.
  20. črpȃvka, f. eine, die schöpft, Cig.
  21. čȓš, m. = storž, Pohl., Guts., Mur.; — prim. čvrš.
  22. čȓšje, n. coll. die Zapfen vom Nadelholz: smrekovo č., C.
  23. 1. čȓt, m. 1) das Rodeland, Tolm.- Erj. (Torb.); črte delati, C.; — 2) die Raingrenze zwischen zwei Bergäckern, Mariborska ok.- C.
  24. 2. čȓt, m. der Hass, die Anfeindung, die Feindschaft, Cig., Jan., M., ogr.- C.
  25. čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie ( phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
  26. črtáłən, -łna, adj. Reiß-: črtalno orodje, das Reißzeug, Zeichenrequisiten, Cig., C., Levst. (Močv.).
  27. črtȃłnik, m. die Reißfeder, Cig.; der Schreibegriffel, C.
  28. čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.- DSv.
  29. čŕtanje, n. 1) das Ritzen: č. smrek, da bi se smola iz njih cedila, der Harzriss, Cig.; — 2) das Zeichnen: č. po modelu, das Modellzeichnen, Cig. (T.).
  30. čŕtati, čȓtam, vb. impf. 1) roden, Tolm.- Erj. (Torb.); — selišče č., den Platz zu einem Hause abstechen, Cig.; — 2) aufreißen: smreke č. (skorjo narezavati, da se iz nje smola cedi), Cig.; drevesa č., mit dem Waldhammer bezeichnen, anplätzen, Cig.; — 3) ritzen, gravieren, Cig.; — 4) zeichnen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) stricheln, Jan.; — ausstreichen, durchstreichen, nk.
  31. črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).
  32. črtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hassen, Zora, jvzhŠt.; — 2) črti se mi, es ist mir verhasst, es ekelt mich an, C.
  33. čȓtež, m. der Grundriss, der Plan, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — vojevalni črtež, der Kriegsplan, SlN.; — rus.
  34. črtę́žən, -žna, adj. hasserfüllt, Dol.- Erj. (Torb.).
  35. 2. čŕtiti, -im, vb. impf. hassen, anfeinden, Mur., Cig., Jan., Kr.; črtim to, das ist mir verhasst, Cig.
  36. črtı̑vəc, -vca, m. der Hasser, der Anfeinder, Mur., Cig., Jan., Ravn.
  37. črtı̑vka, f. die Hasserin, Mur., Jan.
  38. čȓtkati, -am, vb. impf. schraffieren, Cig. (T.).
  39. 1. čȓtnik, m. der Reißstift, Cig.; svinčeni č., das Reißblei, Cig.; rdeči č., der Rothstift, DZ.; risarski č., der Zeichenstift, Cig., DZ.; — der Griffel, Jan., Šol., DZ.
  40. 2. čȓtnik, m. der Hasser: č. istine, SlN.
  41. čȓv, m. 1) der Wurm; črve pasti = mrtev biti; podzemeljski č., der Regenwurm (lumbricus agricola) Erj. (Ž.); — in der Erde, im Holz, im Fleisch, im Obst u. s. w. sich vorfindende Insectenlarve; — zakožni č., der Hautwurm, der Mitesser, Cig., Jan.; — 2) č. (na prstu), das Fingergeschwür, der Fingerwurm; — prim. črm.
  42. črvȃd, f. das Gewürm, Cig., Jan., C.
  43. črvavẹ́ti, -ím, vb. impf. wurmstichig werden, (črvoveti) Met.
  44. čȓvəc, -vca, m. dem. črv; škrlatni č., die Scharlach-Schildlaus, die Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).
  45. čȓvək, -vka, m. dem. črv; — der Piston am Percussionsgewehr, Notr.
  46. črvę̑nəc, -nca, m. neka trta: rother, wälscher Tharand, rother Trollinger, Trumm.
  47. črvę̑nka, f. der Gänsefuß (chenopodium), Medv. (Rok.).
  48. črvìč, -íča, m. dem. črv, das Würmchen: pl. črviči, die Maden, Cig. (T.).
  49. črvı̑čək, -čka, m. dem. črvič; das Würmchen.
  50. črvíčenje, n. das Bauchgrimmen, Cig.
  51. črvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. črviči me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., M., Polj.; — črviči me, es macht mir Kummer, es wurmt mich, Navr. (Kop. sp.).
  52. črvína, f. 1) der Wurmstich, das Wurmloch, V.-Cig.; — 2) der Wurm: človek je ješča črvina, C.; — das Gewürm, Cig.
  53. črvı̑njak, m. das Wurmkraut, der Rainfarn (tanacetum vulgare), Cig., M.
  54. črvìv, -íva, adj. wurmig, wurmstichig: črvivo sadje, črviv les.
  55. črvı̑vəc, -vca, m. 1) wurmige Frucht, C.; — tudi psovka: kaj to srbi tebe, črvivec! SlN.; — 2) das Zigeunerkraut, das Bilsenkraut (hyoscyamus), Dict., Guts., Mur., Hip. (Orb.), C.
  56. črvı̑vək, -vka, m. die wurmstichige Frucht: črvivki padajo z drevja, C.
  57. črvı̑vka, f. die Miere (alsine), Medv. (Rok.).
  58. črvı̑vnik, m. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Erj. (Rok.).
  59. črvížiti, -ı̑žim, vb. impf. kleinschrittig gehen wie ein Kind, C.
  60. črvóba, f. der Wurmfraß, die Wurmstichigkeit, Jarn., Cig., Jan., Met., Mik.
  61. črvojẹ̑d, f. der Wurmstich, Mur., Valj. (Rad).
  62. črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
  63. črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.
  64. čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.- Valj. (Rad).
  65. čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.- Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.- Valj. (Rad); — prim. šteti.
  66. čubı̑nklja, f. = ščurek, die Küchenschabe (blatta orientalis), Polj.
  67. čȗč, m. magerer Käse aus saurer Milch, C., Bes., Tolm.; — iz furl., Štrek. (Let.).
  68. čúčati, -am, vb. impf. = čučkati, Trst. (Let.).
  69. 1. čȗčək, -čka, m. dem. čuk; das Käuzchen, C.
  70. čȗčkanje, n. das "Lichteln"; prim. čučkati.
  71. čȗčkati, -am, vb. impf. na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, — to je, sveče užgejo in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje, Trst. (Let. 1875, 32.).
  72. čùd, čúda, m. die Verwunderung, Cig., C.; vsi so velik čud zagnali, brachen in große Verwunderung aus, Ravn.
  73. čȗd, f. das Naturell, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — prim. hs. ćud.
  74. čúda, f. = čudo: č. me je, es befremdet mich, Mur.
  75. čudák, m. der Sonderling, ein barocker Mensch, Cig. (T.), C.; čudni čudaki — ti pesniki! LjZv.
  76. čudánja, f. eine unsaubere Person, (čudaja) C.
  77. čudáštvọ, n. sonderbares Wesen, Zora.
  78. čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.
  79. čudénje, n. das Staunen, die Verwunderung; iz Jeruzalema, kjer je bilo toliko čudenja nad njim, je Jezus nazaj šel v Nazaret, Ravn.
  80. čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
  81. čudežljìv, -íva, adj. wunderbar, C., Guts. (Res.).
  82. čȗdežnik, m. der Wunderthäter, Guts., V.-Cig., Jan., Cv.
  83. čȗdnik, m. = čudak, Str.
  84. čudnolìk, -líka, adj. grotesk, Cig. (T.).
  85. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
  86. čudokrèt, -krę́ta, m. das Thaumatrop, Cig. (T.), Žnid.
  87. čudotvǫ̑rəc, -rca, m. der Wunderthäter, Cig.; — stsl.
  88. čudovı̑t, adj. wundervoll, wundersam.
  89. čȗfka, f. die Haubenlerche, Kras- Cig.; — prim. čopka.
  90. čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.- C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.
  91. čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.- Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.
  92. 1. čȗhati, čȗham, vb. impf. 1) spüren, Dol., Jan.; — 2) ahnen, C.; — prim. čuti.
  93. 2. čúhati, -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.
  94. 1. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. beim Schmoren eingehen, Cig.; — nachgeben: zob čuhne, der Zahnschmerz gibt nach, Fr.- C.
  95. 2. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.- C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.
  96. čúja, f. das Wachen, C.
  97. čújən, -jna, adj. 1) wachsam, Jan.; — 2) feinhörig: čujno uho, C.; čujen sluh, feines Gehör, SlN.
  98. čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.- Valj. (Rad).
  99. čȗjež, m. der Wächter, ein Hundsname, Mik.
  100. čȗk, m. das Käuzchen (strix noctua).

   34.239 34.339 34.439 34.539 34.639 34.739 34.839 34.939 35.039 35.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA