Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.539-34.638)

  1. čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog ( z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.- C.; — 3) das Weberschiffchen, C.
  2. čołnák, m. das Weberschiffchen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  3. čołnár, -rja, m. 1) der Kahnmacher, Cig., Jan.; — 2) der Schiffer, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; čolnar ali mornar, Krelj; Vrtinec so vid'li čolnarji dereč, Preš.
  4. čȏłnək, -nka, m. dem. čoln; — das Weberschiffchen, Št.- Cig.
  5. čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.
  6. čołnı̑čək, -čka, m. dem. čolnič; 1) das Kähnchen; Jezus stopi v č., Ravn.; — 2) = čolnič 3), V.-Cig.
  7. čołnína, f. das Kahngeld, die Fährgebür, Cig.
  8. čolnovǫ́zən, -zna, adj. čolnovozna postaja, die Kahnstation, DZ.
  9. čǫ̑mpa, f. die Kartoffel, Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
  10. čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.- C., ogr.- C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.- M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.
  11. čǫ̑nklja, f. ein verstümmeltes Glied, C.
  12. čǫ́nkljav, adj. verstümmelt, ogr.- M., C.
  13. čontíka, f. das Beinholz (ligustrum vulgare), C.; — prim. kostenika.
  14. čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.- Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
  15. 1. čǫ́pa, f. die Schopfhenne, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  16. 2. čopa, f. ein Kahn aus einem hohlen Baumstamm, ( srlat. copa), Prim.- Štrek. (Arch.).
  17. čǫ̑parica, f. 1) die Haubenmeise (parus cristatus), C.; — 2) die Haarbüschelraupe, Cig.
  18. čopatíca, f. die Schopfmeise (parus cristatus), SlGradec- C.
  19. čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.
  20. čopìč, -íča, m. 1) das Büschelchen, Jan.; — der Pinsel, Cig., Jan., C., Nov., nk.; — 2) morski č., neki črv, der Meerpinsel (sabella), Erj. (Z.).
  21. čopı̑čar, -rja, m. der Pinselmacher, C.
  22. čopı̑čək, -čka, m. dem. čopič; der Pinsel, Jan.
  23. čǫ̑pka, f. 1) die Schopfhenne, Cig., M.; — 2) die Haubenmeise (parus cristatus), Erj. (Rok.); — 3) die Haubenlerche, Šol.
  24. čǫ̑plja, f. die Schopfhenne, Jan., C.
  25. čopljȃnje, n. das Plätschern: č. po vodi, Jurč.
  26. čopljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, Jan.
  27. čopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, dež gre, da čopota, Cig.; — prim. copotati.
  28. čoprȗn, m. der Schopf, die Schopfhaare, Hal.- C.
  29. čǫ́rav, adj. blödsichtig, vzhŠt.
  30. čǫ́ravec, -vca, m. langsamer Mensch, C.
  31. čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče ( Št.), Lašče- Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
  32. čǫ̑rbati, -am, vb. impf. saufen, C.
  33. čóša, f. ein schlampiges Weib, C.; — prim. avstr.-nem. die Zasche, C.
  34. čǫ̑t, m. šepast človek, M., C.; — iz it. ciotto.
  35. čǫ́ta, f. šepasta ženska, Štrek., Vrtov.; — prim. čot.
  36. čotáti, -ȃm, vb. impf. = šepati, hinkend gehen, Cig., C., Vrtov., SlN.; — prim. čot.
  37. čovík, m. der Kauz, C., Z.; — prim. skovik.
  38. čovı̑nək, -nka, m. 1) der Kauz, Cig.; — 2) eine Art Vogelpfeife (brezov lub med dvema klinčkoma), die Klutter, V.-Cig.; s čovinkom sove klicati, jvzhŠt.
  39. čovíniti, -ı̑nim, vb. impf. schreien, wie die Eule: sova čovini, Hip. (Rok.).
  40. čovı̑nkati, -am, vb. impf. na čovinek piskati, Z.
  41. črbolı̑nka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  42. čr̀č, čŕča, m. das Gezirpe, Mik.
  43. čŕča, f. "senožet na črtu (Rodung)", Erj. (Torb.), Tolm.; — prim. črtati.
  44. črčȃnje, n. das Gezirpe; — das Geprassel, Cig.
  45. črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn- Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn- Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.
  46. črčȃvka, f. = sodra, babje pšeno, ogr.- C.; — prim. črčati 3).
  47. čȓčka, f. etwas Hingekritzeltes, das Gekritzel, Mur.
  48. črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid- Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.- C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.- M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
  49. črẹ̑dba, f. die Abwechslung, Jan.
  50. črẹdı̑nka, f. die Koppel: gospodarstvo na čredinke, die Koppelwirtschaft, Z.- Cig.
  51. črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.- C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); v pesmih se č., ogr.- C.
  52. črẹ́dnik, m. der Gemeindehirt; kriči, kakor črednik, vzhŠt.; — der Schäfer, Jan., BlKr.
  53. črẹ̑doma, adv. 1) herdenweise, M.; — 2) abwechselnd, C., M., DZ.; vsak drug dan, čredoma, zdaj zjutraj, zdaj popoludne, Levst. (Pril.); — reihenweise, Cig.
  54. črẹ̑domašnji, adj. periodisch, C.
  55. črę̑mha, f. = čremsa, Jarn.; — divja č. = kostenika, dremoles, C.
  56. črę̑moš, m. der Bärenlauch (allium ursinum), Z., Mik.; (čremož, M.).
  57. črẹ̑n, m. das Heft (eines Messers, einer Gabel etc.), der Stiel, C.
  58. črẹnję̑, f. pl. das Messerheft, ogr.- Cv.
  59. črẹ̑p, m. 1) die Scherbe; gesprungener Topf; — der Topf ( zaničlj.), Št.; poje kakor star črep, Z.; — 2) = črepina, der Schädel: mahniti koga po črepu, SlN.; tvoj goli in prazni črep, Let.; — 3) = strešna opeka, Cig. ( stsl.).
  60. črẹ́pa, f. die Scherbe, ogr.- Mik., lončena posoda, Tolm.
  61. črẹ́paha, f. die Schildkröte (testudo), Cig., Jan.; velikanska č., die Riesenschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.).
  62. črẹpák, m. = lonec ( zaničlj.): strupljen č., Slom.
  63. črẹpálọ, n. das Schöpfgefäß, Cig.
  64. črẹ́pati, * -pam, -pljem, vb. impf. 1) schöpfen, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt., (-áti), BlKr.
  65. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
  66. črẹpíca, f. = strešna opeka, Cig.; — prim. črep 3).
  67. črẹpína, f. 1) die Scherbe; = lončena posoda ( zaničlj.); — 2) die Hirnschale, Erj. (Ž.); der Schädel; udariti koga po črepini.
  68. črepínja, f. 1) = črepina 1), Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; črepinje počediti, das Geschirr reinigen, Zv.; — 2) = črepina 2), M.
  69. črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  70. črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
  71. črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
  72. črẹ̑pnja, f. = črepina 1), Cig., C.; — der Tiegel, ogr.- C.; prstena, skledi podobna posoda, pod katero se navadno peče pogača, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  73. črẹpnjı̑čka, f. das Scherbchen, ogr.- Valj. (Rad).
  74. črẹpǫ̑vje, n. Scherben; altes Geschirr, C.
  75. črepúnja, f. die Scherbe, Dol.
  76. črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.- Lašče- Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
  77. črẹšnjaríca, f. neka breskev: die Kirschenpfirsich, C.
  78. črẹšnjejẹ̑łəc, -łca, m. der Kirschen isst, Mik.
  79. črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.
  80. črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  81. črẹ́šnjevica, f. das Kirschwasser, Jan.
  82. črẹ́šnjevina, f. das Kirschbaumholz.
  83. črẹ́šnjevka, f. 1) die Kirschenfliege (tripeta cerasi), Erj. (Z.); — 2) neki fižol, C.
  84. črẹ̑šnjica, f. dem. črešnja; kurja č., das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
  85. črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.
  86. črẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, Mik.; — prim. čretovec.
  87. črẹ̑tovəc, -vca, m. die Edelföhre, Rož.- Kres I. 617.
  88. črẹvàt, -áta, adj. dickbäuchig, C.; — črevata, schwanger, C.
  89. črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.
  90. črẹ̑vəc, -vca, m. = kurja črevca, C., M., Josch, SlGor.
  91. črẹ̑vəlj, -vlja, m. 1) der Schuh, Guts., Jarn., Cig., Jan.; ženski črevelj, der Frauenschuh, Jan.; zvrhnji č., der Ueberschuh, Cig.; — der Stiefel, Mur., Dol., Št.; — 2) der Radschuh, Jan.; — 3) der Schuh, der Fuß (als Längenmaß).
  92. črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
  93. črẹ̑vəljčək, -čka, m. 1) dem. čreveljc; — 2) der Hornklee (lotus corniculatus), Z.
  94. črẹ̑vən, -vna, adj. = črevesen, Cig., Jan.
  95. črẹ́vje, n. coll. die Gedärme, M.; das Darmsystem, Cig. (T.).
  96. črẹ̑vljar, -rja, m. der Schuhmacher; nav. črevljár.
  97. črẹ̑vljarčək, -čka, m. dem. črevljar; das Schusterlein.
  98. črẹ̑vljarica, f. 1) die Schuhmachersfrau, Z.; — 2) der Schuhfetzen, Kr.
  99. črẹvljáriti, -ȃrim, vb. impf. das Schuhmacherhandwerk ausüben.
  100. črẹ̑vljevka, f. = črevljarica 2), Bes., SlN.

   34.039 34.139 34.239 34.339 34.439 34.539 34.639 34.739 34.839 34.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA