Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.439-34.538)

  1. čiričȃre, f. das Gekritzel, das Geschnörkel; (čirečare), Cig., Jan.; — prim. nem. ( dial.) tschiritschari.
  2. čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.- Valj. (Rad).
  3. číšča, f. die Reinigung, Mur., Cig., Jan., — die Menstruation, Cig., Jan., Vod. (Bab.).
  4. číščenje, n. das Reinigen; — die Menstruation, Cig.
  5. číšljak, m. der Ziest (stachys sp.), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  6. čitáłən, -łna, adj. 1) Lese-: čitalno društvo, čitalna soba, nk.; — 2) lesbar, Cig., Jan.; čítalən: napisi naj bodo razločni, pravilni, lehko čitalni, Levst. (Cest.).
  7. čitalíšče, n. = čitalnica, Raič (Slov.), Zora.
  8. čitȃłna, f., Levst. (Zb. sp.); pogl. čitalnica.
  9. čitȃłnica, f. die Lesehalle, die Leseanstalt, Cig., Jan., nk.
  10. čitȃłničən, -čna, adj. zur Čitalnica gehörig: čitalnične sobe, čitalnični sluga.
  11. čítanje, n. das Lesen, die Lesung; die Vorlesung, Jan.; — die Lesart, Cig. (T.); — die Lectüre, Cig., Jan.
  12. čítanka, f. das Lesebuch, Cig., Jan.; — hs.
  13. čitȃtelj, m. der Leser, Jan., nk.
  14. čitȃteljica, f. die Leserin, Jan., nk.
  15. čítati, -am, vb. impf. lesen; Cig., Jan., nk.; komu kaj č., jemandem etwas vorlesen, č. o čem, eine Vorlesung über einen Gegenstand halten, nk.; čitati na veliko knjigo, aus einem großen Buche, Vrt.; — hs.
  16. čítək, -tka, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.), DZ.; — rus.
  17. čítən, -tna, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.); — rus.
  18. čı̑v, pron. poss., Št.- C., pogl. čij.
  19. čívežən, -žna, m. der Draht, Dol.; — iz nem. Zieheisen; prim. čevežen.
  20. čı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. piepen, zwitschern; piščeta, vrabci čivkajo.
  21. čivǫ̑lica, f. najdrobnejša smokva, Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. cipolla, die Zwiebel.
  22. čı̑žək, -žka, m. der Zeisig (fringilla spinus), Jan., Mik., Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
  23. čı̑žəm, -žma, m. der Halbstiefel, Cig.; — der Bundschuh, Kr.; nemam novih čižmov, Npes. ( Št.)- Kres.
  24. čı̑žma, f. der hohe Stiefel, Mur., vzhŠt.; — = čižem, der Bundschuh, Cig., BlKr., Goriš.; — prim. tur. čizme, madž. csizma, Dan.
  25. čižmár, -rja, m. kdor čižme izdeluje, Mur., Cig.; K meni hodijo čižmarji Ino drugi čevljarji, Danj. (Posv. p.).
  26. člȃn, m. = člen, das Mitglied, nk.; — hs.
  27. člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied ( math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
  28. člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied ( math.), Cig. (T.); — die Partikel ( gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
  29. člẹ̑nje, n. die Sehnsucht, heftiges Verlangen, Jarn., Cig.
  30. členkáč, m. der Schwätzer, Lašče- Levst. (Rok.).
  31. členkálọ, n. eine Person, die gerne schwatzt, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
  32. členkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
  33. člẹnkovı̑t, adj. gliederig, gegliedert, Cig. (T.), Jan.; na njih (členarjih) je vse členkovito, Erj. ( LjZv.).
  34. člẹ̑noma, adv. gliedweise, Cig. (T.).
  35. člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.- C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
  36. človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.- Valj. (Rad).
  37. človẹ́če, -eta, n. armseliger o. kleiner Mensch, ( zaničlj.); kaj bo tako človeče!
  38. človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.- Valj. (Rad).
  39. človẹ̑čək, -čka, m. dem. človek; das Menschlein.
  40. človẹ́čən, -čna, adj. menschlich, Mur.; menschlich fühlend, menschenfreundlich, Habd., V.-Cig., Jan.
  41. človẹ̑čina, f. Menschenfleisch, Bes.
  42. človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).
  43. človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
  44. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
  45. človẹkodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, ZgD.
  46. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
  47. človẹkoklȃvəc, -vca, m. der Menschenschlächter, ZgD.
  48. človẹkoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
  49. človẹkoljȗbəc, -bca, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
  50. človẹkoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., nk.
  51. človẹkoljȗbje, n. die Menschenfreundlichkeit, die Philanthropie, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  52. človẹkomǫ̑rəc, -rca, m. der Menschenmörder, Slom.- C.
  53. človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
  54. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.
  55. človẹkožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, ZgD.
  56. človẹ́ški, adj. Menschen-, menschlich: človeški rod, das Menschengeschlecht; to ni po človeško, das ist nicht menschlich.
  57. človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).
  58. čmàr, čmára, m. der Grimmdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); — hs.
  59. čmážiti, čmȃžim, vb. impf., Cig., Vod. (Izb. sp.), pogl. cmažiti.
  60. čmę̑łəc, m. ( nam. čebelec), der Bienenschwarm, Valj. (Rad).
  61. čmíga, f. 1) ein plärrendes Kind, C.; — 2) schlechter Wein, Mur., Cig., C., SlGor.
  62. čmígati, -am, vb. impf. fiedeln, schlecht musicieren, Mur., Cig.; Igrci nam čmigajo, Danj. (Posv. p.).
  63. čmŕčək, -čka, m. die Maurache, die Morchel (morchella esculenta), Mur., zapŠt.; — prim. smrček.
  64. čmȓčič, m. = čmrček, smrček, C.
  65. čmŕgniti, čmȓgnem, vb. pf., Habd., SlN., pogl. čmrkniti.
  66. čmŕha, f. der Muckser: slišal ni niti čmrhe niti žuge teh besed, Let.; — prim. čmrkniti, črhniti.
  67. čmŕkati, čmȓkam, vb. impf. schlürfend trinken, Cig.; — mucksen, Mik.
  68. čmŕkniti, čmȓknem, vb. pf. 1) einen Schlürflaut von sich geben, Z.; — 2) mucksen, C., Z., SlN.
  69. čmŕlj, m. 1) die Erdhummel (bombus terrestris); "na Št. Vidski gori razlikujejo čmrlje v maharje, listnarje in zemljarje, a Laščani v mahovce in luknjevce", Erj. (Torb.); čmrlji so veliki in mali pasanci, rjavčki, sivčki, mahovniči, Gor.; — 2) klin, ki se vtakne v prevrtano klop, a nanj se deno na križ stoječe palice, na nje štrena, da se razmota, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  70. čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.- C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.- Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
  71. čǫ́bər, -bra, m. die Saturei, (satureia), Cig., C.; — prim. hs. čubar.
  72. čobę́ti, -ím, vb. impf. das Maul offen halten, maulaffen, Jan., C.; — müßig sein, C., Npes.-Vraz; tam sem čobel pet tednov, SlN.
  73. čǫ́bica, f. dem. čoba; — die Mispel (mespilus), C.
  74. čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.
  75. čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.
  76. čòf, interj. patsch!
  77. čofáti, -ȃm, vb. impf. patschen, M.; — klecksen, C., Z.
  78. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
  79. čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.
  80. čofòt, -óta, m. das Platschen, ( n. pr. o ribah), M.
  81. čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.
  82. čofúlja, f. unsaubere Person, C., Z.
  83. čǫ́ga, f. 1) der Streif, der Fleck, C.; stena ima čoge, Z.; — 2) eine gefleckte Kuh, C.
  84. čǫ́gati, čǫ̑gam, vb. impf. beflecken, beschmieren, C., Z.
  85. čǫ́gəlj, -glja, m. gefleckter Ochs, C.
  86. čǫ̑glja, f. neko jabolko, (čogla) Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  87. 1. čóha, f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. ( Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
  88. 2. čǫ́ha, f. 1) eine junge Kuh, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Sau, C.; — prim. 1. čohati. (?)
  89. čohȃłnik, m. der Striegel, Jan.
  90. čohálọ, n. der Striegel, Jan.
  91. 1. čǫ́hati, -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
  92. čǫ̑hlja, f. 1) die Patsche der Strohdecker, V.-Cig.; — 2) der Striegel, Nov.; — 3) ženska, katera se zmeraj čoha, C.
  93. čohljáti, -ȃm, vb. impf. sanft kratzen, scheuern, streicheln, ogr.- C.
  94. čohnę́ti, -ím, vb. impf. = smrdeti, Gor.; pogl. 2. čuhniti.
  95. 1. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.- C.; — prim. čehniti, česniti.
  96. čǫ́hovina, f. usnje od čohe (mlade krave), Lašče- Levst. (Rok.); ustrojiti čohov(i)ne ino manjših volov kože, Vod. (Izb. sp.).
  97. čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
  98. čokàt, -áta, adj. untersetzt; ni ne majhen ne velik, ampak čokat, Z.
  99. čȏkəc, -kca, m. das Klötzchen, Cig.
  100. čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc- Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).

   33.939 34.039 34.139 34.239 34.339 34.439 34.539 34.639 34.739 34.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA