Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.339-34.438)

  1. četverína, f. das Vierfache, Cig.; — das Viergespann, Met.; č. (čveterina) volov, Dol.
  2. četvę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) mit einem Viergespann fahren, ackern u. dgl., Jarn., V.-Cig., C., Bes.; — 2) mit einem Zweigespann Vorspann leisten: šel je četverit, Skrilje, Lašče- Erj. (Torb.), Notr., BlKr.; — 3) viertheilen, Z., SlN.
  3. četvę̑rka, f. 1) der Vierer, die Vier, Mur., Cig., Jan., Met.; — 2) das Quartformat, Cig., Jan., nk.; — 3) die Quadrille, C.
  4. četvę̑rnica, f. die Vorspannkette, Cig.; — les, ob kateri sta vprežena vola, ki gresta četverit, Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
  5. četvę̑rnik, m. 1) der Vorspanner, Cig.; — 2) die Vorspannstange (kol s kljuko na koncu, s katerim se z voli četveri), Gor.
  6. četverobȓdje, n. die Vierhügelplatte (v možjanih), Erj. (Som.).
  7. četverocẹ́pən, -pna, adj. vierspaltig, Cig.
  8. četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom ( math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).
  9. četverokòt, -kǫ́ta, m. das Viereck, nk.
  10. četverokǫ̑təc, -tca, m. das Viereck, Cig.
  11. četverokǫ̑tnik, m. das Viereck, das Tetragon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  12. četverokrȃtnik, m. das Vierfache, DZ.
  13. četveromèr, -mę́ra, m. = tetrameter (neki verz iz štirih ali osmih stop), Cig., Jan.
  14. četveroǫ́gəłn, * -gəłna, adj. viereckig; — Quader-: četveroogelni peščenjak, der Quadersandstein, Cig. (T.).
  15. četveroǫ́gəłnik, * m. das Viereck, Cig.
  16. četveropę́dən, -dna, adj. vier Spannen messend, Cig.
  17. četveropljučnják, m., pl. -aki, tetrapneumones ( zool.), Cig. (T.).
  18. četveroploščnják, m. das Vierflach, Cig.
  19. četveroròg, -rǫ́ga, m. der Kofferfisch (ostracion), Erj. (Z.).
  20. četverovẹ́jən, -jna, adj. vierästig, Cig.
  21. četverovprę̑ga, f. = četver, das Viergespann, Zv.
  22. četverovprę́žən, -žna, adj. vierspännig, Jan., nk.
  23. četverozlǫ́žən, -žna, adj. viersilbig, Cig.
  24. četvor ..., ( hs.), pogl. četver ...
  25. čevę́žənj, -žnja, m. der Draht, Kor.; — menda iz nem. Zieheisen.
  26. čevı̑nək, -nka, m. = čovinek 2), Glas.
  27. čèvk, čę́vka, m. das Belfern, Valj. (Rad).
  28. čevkáč, m. der Schwätzer, ogr.- C.
  29. čę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, Habd., Cig., Jan., C.; — plaudern, schwätzen, M.; — prim. ščevkati.
  30. čevketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zwitschern, ogr.- C.; — 2) plaudern, schwatzen, ogr.- C.
  31. čevketljìv, -íva, adj. schwatzhaft, plauderhaft, ogr.- M., C.
  32. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
  33. čežánja, f. = čežana, zapŠt.- C.; — tudi pl. čežanje, gekochtes Dörrobst, zapŠt.- C.
  34. čežı̑n, m. das Glöcklein, Kor.- Trst. (Let.); das Messglöcklein, Gor.- Cig., C.
  35. čì, conj. = če C., vzhŠt.; (pomni: či, vprašalna besedica, Rez.- Baud.; či si tam bil? Mik. (V. Gr. IV. 168.); — ga či poznam, kenne ihn wohl besser, Mik. (V. Gr. IV. 159.)).
  36. čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, ( Št.); čič ne da nič, ( Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.
  37. číča, f. = sedež (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  38. číčanje, n. das Sitzen (v otročjem govoru).
  39. číčati, -am, vb. impf. sitzen (v otročjem govoru).
  40. číčerka, f. die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke, LjZv.; — prim. it. cece, cicerchia, Mik. (Et.).
  41. číčimak, m. der gemeine Judendorn (zizyphus vulgaris), Z., Tuš. (B.).
  42. čı̑čkati, -am, vb. impf. sitzen (v otroč. govoru).
  43. číčniti, čı̑čnem, vb. pf. sich setzen (v otročjem govoru).
  44. čida, pron. interr. et rel. indecl. wessen? dessen, deren: čida žena? ogr.- C.; od sina si venčana, čida mati bila si, ogr.- C.; — prim. čiga.
  45. čidən, -dna, pron. poss. = čigav, ogr.- M., C.
  46. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
  47. 3. číga, f. = kečiga, Erj. (Ž.); — hs.
  48. čigȃ, * pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).
  49. čı̑gar, pron. rel. wessen; blagor mu, čigar svest je Bog, Ravn.; čigar si bodi, wessen immer es sein mag, Met.
  50. čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.- C.; — prim. češ. čihati, lauern.
  51. čígav, adj. der gerne späht, lauert, Rez.- C.
  52. čigáv, pron. poss. wessen? wem gehörig? čigav je ta klobuk? wem gehört dieser Hut? povej mi, čigava je ta hiša.
  53. čígavəc, -vca, m. der Lauerer, der Spion, Rez.- C.
  54. čigȃvər, * pron. poss. rel. indecl. = čigar, Mik., Rib.- Cv.; po čigaver ("čegaver") njivah je toča požela, ta ni dosti pridelal, Levst. (Sl. Spr.).
  55. čı̑gec, -gca, m. der Kreisel: čigec-migec = dideldajček, s katerim vino in slatino mešajo, Vest. I. 15.; — prim. 2. čiga.
  56. čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.
  57. čígice, f. pl. die Flaschenzüge der Weber, C.; — prim. 2. čiga.
  58. čigı̑njka, f. neko jabolko, imenovano po vasi Čiginj, Tolm.- Erj. (Torb.).
  59. čı̑gla, f. neka vinska trta, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  60. čígra, f. 1) die Turbine, Cig. (T.); — 2) die Seeschwalbe, navadna čigra (sterna hirundo), Erj. (Ž.); — hs.; prim. 2. čiga.
  61. čigráš, m. die Kreiselschnecke (turbo), Erj. (Z.); — prim. čigra.
  62. číharən, -rna, adj., Levst. (Nauk); pogl. čiheren.
  63. číhati, čı̑ham, vb. impf., nam. kihati, Gor., Kor., Jan.; — prim. stsl. čihati.
  64. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
  65. čı̑j, pron. poss. = čigav, Št.- Cig., C.
  66. 1. čı̑k, m. der Ochs (v otročjem govoru, in kadar se kliče), C.
  67. 2. čı̑k, m. 1) der Cigarrenrest; — 2) die letzte Prise Schnupftabak in der Dose, Hal.- C.
  68. 3. čı̑k, m. der Wetterfisch (cobitis fossilis) Erj. (Z.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  69. 1. čı̑ka, f. die Kuh (v otročjem govoru in kadar se kliče), C.
  70. 2. čı̑ka, f. = 2. čik, der Cigarrenrest, Štrek.
  71. čı̑kar, -rja, m. der Cigarrenreste kaut.
  72. čı̑kati, -am, vb. impf. Cigarrenreste kauen.
  73. čı̑kəc, -kca, m. dem. čik, das Oechslein, C.
  74. číł, číla, adj. 1) ausgerastet, Rib.- Mik.; — munter, frisch: čili konji; (o človeku) čil in krepak, Zv.; regsam, Cig. (T.); — 2) rüstig, gesund, stark; čilo zrno, gehaltvoller Kern, C.; čila moka, das Kernmehl, das Auszugsmehl, Dol.- Cig., DZ.; na čilo mleti, fein mahlen, Z.
  75. čilibúha, f. das Krähenauge (strychnos nux vomica), Tuš. (B.), Levst. (Nauk); — rus.
  76. číma, f. ein langsamer Mensch, Štrek.; — prim. čimiti.
  77. čímiti, -im, vb. impf. zaudern, langsam arbeiten, Štrek.
  78. čìmž, čímža, m. = čremsa, Gor.- Cig., Valj. (Rad).
  79. čı̑mžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.- C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče- Levst. (Rok.).
  80. čímžiti, čı̑mžim, vb. impf. 1) = čimžati, Z.; — 2) č. se = kremžiti se, Dol.
  81. čı̑n, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.
  82. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
  83. číniti, čı̑nim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.- kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.- Let.
  84. činjeníca, f. die Thatsache, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  85. čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.- Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.- Valj. (Rad).
  86. čı̑nka, f. der Edelfink (fringilla caelebs), Z.
  87. čı̑nklja, f. 1) der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Z.; — 2) = ščinkavec, Z.
  88. čínkovəc, -vca, m. der Edelfink (fringilla caelebs), Dict., Tolm.- Erj. (Torb.), nam. činkavec.
  89. činǫ́vən, -vna, adj. Rang-: činovni red, die Rangordnung, Cig. (T.); činovni razkaz, das Rangschema, DZ.; — prim. čin 2).
  90. činǫ́vnik, m. = uradnik, C., nk.; — rus.
  91. čı̑pək, -pka, m. die Franse, C.; — čipki = čipke, die Spitzen (an den Kleidern), ogr.- C.; — prim. čipke.
  92. čípəł, -pla, adj. spärlich, BlKr.; — prim. pičel. (?)
  93. čı̑pkar, -rja, m. der Spitzenklöppler, der Spitzenverkäufer, Cig.
  94. čı̑pkarica, f. die Spitzenklöpplerin, die Spitzenverkäuferin, Cig.
  95. čipkárnica, f. die Spitzenfabrik, Cig., Nov.
  96. čı̑pke, f. pl. die Spitzen (am Kleide), Nov.- C., Cig., nk.; — hs.
  97. čı̑r, m. das Geschwür, Jan., C., Bes.
  98. čírav, adj. mit Geschwüren behaftet, Jan.
  99. čı̑rfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.- Valj. (Rad).
  100. čirìč, -íča, m. die Weingrille (decanthus pellucens), C., Mik. (Et.); — prim. ščurek, Mik. (Et.).

   33.839 33.939 34.039 34.139 34.239 34.339 34.439 34.539 34.639 34.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA