Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.139-34.238)

  1. čarovník, m. der Zauberer, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  2. čarovníštvọ, n. das Hexenwesen, die Zauberei, Cig., nk.
  3. čáša, f. der Trinkbecher, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  4. čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).
  5. čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne ( zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.
  6. čȃšnik, m. das Kelchfutteral, Cig.
  7. čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.- Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
  8. čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
  9. čávəlj, -vlja, m. der Nagel; mirno so mu rjavele risane puške o čavljih, LjZv.; — iz it. chiavo, Nagel, Mik. (Et.).
  10. čávəljnik, m. sveder za čavlje, C.
  11. čavljár, -rja, der Nagelschmied, Cig., Jan., C.
  12. čavljárnica, f. = žreblarnica, die Nagelschmiede, Cig., Jan.
  13. čávljenka, f. das Nagelmodell, C.
  14. čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.- Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
  15. čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.
  16. čebelár, -rja, m. 1) der Bienenzüchter; tudi: čebę̑lar; — 2) der Wespenbussard (astur apivorus), Cig.; — 3) der Bienenschwärmer (sesia apiformis), Erj. (Ž.).
  17. čəbeları̑ja, f. = čebelarstvo.
  18. čebelárjenje, n. das Betreiben der Bienenzucht.
  19. čəbę̑łən, adj. 1) Bienen-; čebelni pik, der Bienenstich; — 2) bienenreich: panj je čebelen, Por.
  20. čəbę̑łnica, f. das Bienenhaus, C.; — der Bienenkorb, Jan.
  21. čəbę̑łnik, m. 1) der Bienenkorb, der Bienenstock, Dict., C., Z.; — 2) = čebelnjak, Cig.
  22. čəbełnína, f. das Fluggeld, der Zeidelzins, Cig.
  23. čəbełnják, m. das Bienenhaus, die Bienenhütte.
  24. čəbeloljùb, -ljúba, m. der Bienenfreund, Cig., Navr. (Spom.).
  25. čəbelorę́ja, f. = čebelarstvo, C.
  26. čəbə̀r, -brà, m. der Bottich; der Sechtzuber; — der Speckkübel, C.; — der Brunneneimer, Cig.; — = pomijak, C. — (pomni: sto "čebar" olja, Trub.); — čȇbər, Št.; — iz nem. Zuber, stvn. zubar, Mik. (Et.).
  27. čəbínklja, f. die Küchenschabe (blatta orientalis), Vrsno- Erj. (Torb.).
  28. čəbljáč, m. der Schwätzer, Cig.
  29. čəbljȃnje, n. das Geschwätz, ZgD.
  30. čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.- Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
  31. čəbljàv, -áva, adj. zum Schwatzen geneigt, Cig.
  32. čebrnjáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, tratschen, BlKr.; — prim. hs. čevrljati.
  33. čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.
  34. čebȗlar, -rja, m. 1) der Zwiebelverkäufer; — 2) = čebulinka, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  35. čebȗłčək, -čka, m. dem. čebulek; = morska čebula, die Meerzwiebel (scilla bifolia), Tuš. (R.).
  36. čebȗłək, -łka, m. 1) drobna čebula za sajenje, die Brutzwiebel, Cig., Dol.; — 2) neko jabolko, Dol.- Erj. (Torb.).
  37. čebúlica, f. dem. 1) čebula; — morska č., die Meerzwiebel (scilla bifolia), C.; — 2) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  38. čebȗłka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  39. čebȗłnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  40. čebúlov, adj. Zwiebel-; čebulova umaka, die Zwiebelsauce.
  41. čebúlovəc, -vca, m. 1) der Zwiebelsame, M.; — 2) = čebulinka, M.
  42. čéča, f. 1) die Puppe, Cig., Jan., Rož.- Kres; — 2) ein Kind weiblichen Geschlechtes in den Windeln, M.; — 3) das Mädchen, Cig., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. čača.
  43. čečèt, -ę́ta, m. das Meerzeischen, Mik., Valj. (Rad).
  44. čéčica, f. dem. čeča; das Püppchen: O ti neumna deklica, Čemu t' je bila čečica? Npes.- Kres.
  45. čəčkáč, m. der Kritzler, der Kleckser.
  46. čəčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, klecksen; bo nemški govorila, brala, čečkala, Jurč.; — menda nam. črčkati.
  47. 1. čę́da, f. die Sauberkeit, Jarn., Met.
  48. čę̑dba, f. das Reinigen, C.
  49. čę́dən, -dna, adj. 1) sauber, reinlich; čedna posoda, obleka; — nett, hübsch, wohlgestaltet; čedno dekle; — 2) sittsam, wohlanständig, höflich; čedno vedenje; — klug, gescheit, Habd., Mur., Jan., vzhŠt.; čedna glavica, Trst. (Let.); čédən, SlGor.
  50. čẹdič, m. der Basalt, Cig. (T.); — češ.
  51. čedílọ, n. die Fege, Cig.; — der Striegel, C.
  52. čedı̑təv, -tve, f. die Säuberung, C.
  53. čę́diti, čę̑dim, vb. impf. säubern, putzen; ptički se čedijo, die Vögel putzen sich.
  54. čę̑dnica, f. deska, na kateri urezane deske čedijo, ob gornji Dravi ( Št.).
  55. čednìv, -íva, adj. = čeden 2) (gescheit), SlN.
  56. čednováti, -ȗjem, vb. impf. klug, gescheit sein, (čednuvati), C.
  57. čę̑dra, f. die hölzerne, mit einem thurmartigen Deckel versehene Nationaltabakpfeife (= kranjščica), Kr.; kratka pipa, čedra gorjuškega dela, Zv.; kratkocevne čedre, LjZv.
  58. čefúkati, -ȗkam, vb. impf. schlagen (preprosto rečeno), C.
  59. čefúkniti, -ȗknem, vb. pf. einen Schlag versetzen, jvzhŠt.; — prim. čefukati.
  60. čefútniti, -ȗtnem, vb. pf. (zu Boden) stürzen, M.
  61. čegȃ, pron. = čiga, wessen? Dict., Guts.
  62. čę̑gar, pron. rel. = čigar, wessen, Levst. (Sl. Spr.).
  63. čegáv, pron. poss. interr. = čigav, Levst. (Sl. Spr.).
  64. čegȃvər, pron. poss. rel. = čigaver, Levst. (Sl. Spr.).
  65. čegóv, pron. = čigav, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Levst. ( LjZv.).
  66. 1. čèh, čéha, m. ein Knabe von etwa 10 bis 15 Jahren, med Dravo in Muro, Trst. ( Kres IV. 113.); — der Rinderhirt, Mursko polje- C.
  67. 2. čèh, m. svinjski č., eine Distelart, C.; — prim. 1. čehati.
  68. čehák, m. = čeh, Trst. ( Kres).
  69. 1. čéhati, -ham, vb. impf. = česati, Jan., Mik.
  70. čéhinja, f. corpulentes Weib, C.; — prim. 1. čeh.
  71. čehljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sanft kratzen, Jan., BlKr.- M.; živina se čehlja, das Vieh reibt sich, Cig.; — 2) hecheln, C.
  72. čehljíka, f. die Karde (dipsacus), Jan.
  73. čéhniti, čę̑hnem, vb. pf. 1) reißen, Met.; — 2) einen Schlag versetzen: č. koga, Mur.; prim. česniti; — 3) mucksen, Mur., Cig., Jan., Met.; ne boš smel čehniti, Bas.
  74. čę̑ja, f. das Reinigen, die Säuberung, Jarn., Cig., Polj.; tudi pri živini je čeja prva stvar, Krn- Erj. (Torb.).
  75. čę́jenje, n. das Säubern.
  76. čeka, f. zelena trtna veja spomladi, Kras.
  77. čekàn, -ána, m. 1) der Hauzahn (der Schweine), Mur., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) der Streithammer, V.-Cig.; — prim. čakan.
  78. čekèt, -ę́ta, m. das Gezwitscher ( z. B. der Spatzen), Mik., Danj.- Valj. (Rad).
  79. čeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. den Laut ček hören lassen, C.; srake čeketajo, C.; zwitschern, M.
  80. čekljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = čeketati: kraljič čeklja okoli hiše, Zv.; plappern, C.; — 2) beim Sprechen mit der Zunge anstoßen, stottern, Cig., Zora, Kres.
  81. čel, adj. jeklen: čelo zrnje, Ptuj- C.; — prim. hs. čelik iz tur. (?)
  82. čeláda, f. der Helm, Dict., Guts., Cig., Jan., Dalm., nk.; — prim. it. celata, der Helm.
  83. čelȃdar, -rja, m. der Helmschmied, Jan.
  84. čelák, m. ein Mann mit großer Stirn, C.; tudi: žival s širokim čelom, DSv.
  85. čelánja, f. die Stirn, bes. bei den Schafen, C.
  86. čelárən, -rna, adj. wunderlich, sonderbar, Mur., Cig., Jan.; tako čelarno mi je, es ist mir so sonderbar zu Muthe, Mur.; — pogl. čalaren.
  87. čelàt, -áta, adj. mit großer Stirn, Dict., Cig., Mik.
  88. čȇłce, n. dem. čelo: kleine Stirn.
  89. čelebénja, f. beide Kiefer, BlKr.; — prim. čeljust.
  90. čéłən, -łna, adj. "kar je na čelu": čelni list, das Titelblatt, Cig., DZ.; čelna postaja, die Kopfstation (einer Eisenbahn), Cig. (T.).
  91. čelę̑nga, f. der dummes Zeug schwätzt, Lašče- Levst. (Rok.).
  92. čelengáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. čeljustati.
  93. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
  94. 1. čelína, f. das Stirnbein, C., vzhŠt.
  95. 2. čelína, f. = čeljust: bik čeline kaže, Ljubljanska ok.- Levst. (Rok.).
  96. čéliti, * -im, vb. impf. winkelrecht abplatten, z. B. einen Baumstamm, Z., C.; č. snop, den Schaub an der untern Seite glatt abschneiden, Ptuj- C.; — palico č., an den Enden abplatten, Cig., M.
  97. čeljúga, f. = čeljust, der Kiefer ( zaničlj.), Jan., Hal.- C.; udariti koga po čeljugi, jemandem eine Maulschelle geben, jvzhŠt.
  98. čȇłnica, f. das Stirnbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  99. čȇłnik, m. der Stirnriemen, C.
  100. čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck ( bot., chalaza), ( n. pr. pri kostanju), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).

   33.639 33.739 33.839 33.939 34.039 34.139 34.239 34.339 34.439 34.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA