Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.039-34.138)

  1. cvŕča, f. 1) "ocvrt drob rekše jetra, pluča in srce kake mlade živali ali kuretine", Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 2) ocvrta jajca, Meg., Jarn., Celovška ok., Savinska dol.
  2. cvrčȃnje, n. das Kröschen; das Zirpen, das Zwitschern.
  3. cvrčáti, * -ím, vb. impf. 1) kröschen, kreischen, prasseln; razbeljena mast cvrči; — 2) zwitschern, zirpen; murin, kobilica cvrči.
  4. cvȓček, -čka, m. 1) = cvrča 2), Cig.; — 2) die Grille (gryllus), Cig., Erj. (Z.).
  5. cvȓčka, f. = cvrča 2), SlGor.
  6. cvrénje, n. das Prägeln.
  7. cvrẹ́ti, cvrèm, vb. impf. 1) im Fett backen oder braten, prägeln, rösten; zerlassen: maslo cvreti, Mur., Cig.; — c. se, kröschen: sirova drva se na ognju c(v)ro, Gor.; — 3) hervorsickern: smola iz drevesa cvre ("cvere"), SlGor.; — 3) to sta jo cvrla, die sind gelaufen! C., UčT.
  8. cvrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  9. cvȓk, m. 1) das Gezirpe, C.; — 2) die Ohrfeige, C., Štrek.; — 3) = cvrtje, C.; pl. cvrki, podolgasti kosci kruha v rumenjakovino namočeni in na maslu ocvrti, Ljub.
  10. 1. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. prasseln, Cig.; schwirren, knarren, Jan.; — zwitschern, C.; — prim. cvrčati.
  11. 2. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. rösten, sengen, Z.; — runzeln: starost me grbi in cvrka, C.; kräuseln, Cig.; c. se, einschrumpfen, C.; — prim. cvreti.
  12. cvrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  13. 1. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. 1) einen Zwitscherlaut von sich geben, C.; — aufkreischen: sveča cvrkne, Bes.; — 2) mit einer Ruthe einen leichten Schlag versetzen, Cig., Štrek.; za uho koga c., jemandem eine Ohrfeige geben, C., Z., Notr.; c. koga po zobeh, Dict.
  14. 2. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen: listje cvrkne, C.
  15. cvrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. zwitschern: vrabci so cvrkotali, SlN.
  16. cvrkútati, -útam, vb. impf. zwitschern, C.; — klirren, knarren, Jan.
  17. cvrlíkati, -am, vb. impf. zwitschern, Bes.
  18. cvrlína, f. Zusammengeschrumpftes, Fr.- C.; — Knoppern, Ptuj- C.
  19. cvŕliti, -im, vb. impf. 1) kreischen (von kochendem Fett), vzhŠt.- C.; nam. cvrleti; — 2) zusammenziehen: vročina listje cvrli, C.; c. se, zusammenschrumpfen: list se cvrli, C.
  20. cvrljȃvka, f. die Ratsche, Solkan- Erj. (Torb.).
  21. cvrtjè, n. 1) = cvrenje, Cig.; — 2) der Eierkuchen (ocvrta jajca); der Schmarn, SlGor.
  22. cvrtnják, m. der Pfannenkuchen, Cig., Bes.
  23. cvŕzati, -am, vb. impf. knarren: škornje cvrzajo, BlKr.; tudi trans.: ovce, svinje travo cvrzajo, (= z nekakim šumotom trgaje jedo), BlKr.; — prim. tvrzati.
  24. cvrzúkati, -am, vb. impf. knarren (in Folge der Reibung zweier Holzstücke), Mik.; z vrati c. (ako niso tečaji namazani), BlKr.
  25. cvȓž, m., pogl. svrž.
  26. čá, interj. tako se reče volu, kadar ima od sebe (na desno) iti, BlKr., Št.
  27. čabrāka, f. die Schabracke, die Pferdedecke, Cig., Jan.
  28. 2. čáča, f. das Spielzeug, der Kindertand, Guts., Mur., Cig., ogr.- C.; — prim. češ. čača, rus. caca (cjacja), v istem pomenu; prim. tudi: čeča.
  29. 2. čȃčka, f. der Klecks, Cig.; die Kritzelei, Cig.; — prim. čečka.
  30. čačljáti, -ȃm, vb. impf. tändeln, Guts., Mur.; — prim. 2. čača.
  31. čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.
  32. čȃda, f. 1) schwärzliche oder schwarze Kuh; — 2) schwarzer Fleck im Gesichte, M., Notr.
  33. čadȃjəc, -jca, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  34. čádav, adj. rußfarben, Jan.; č. lešnik = zagorel l., von der Sonne verbrannt, Notr.- Erj. (Torb.).
  35. čadè, -ę́ta, m. Name eines rußfarbigen Ochsen, Z., Notr., Ist.
  36. čȃdən, -dna, adj. 1) dunstig, Mur., Cig.; — 2) = čadav: č. lešnik, Tolm.- Štrek. (LjZv.).
  37. čadẹ́ti, -ím, vb. impf. rauchfarbig, schwärzlich werden, Jan., Goriš.
  38. čȃdež, m. 1) der Dunst, Št.- Mik.; — 2) Name eines rußfarbigen Ochsen, Jan., Šol.
  39. čadı̑n, m. ein rußfarbener, schwarzer Ochs.
  40. čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.
  41. čȃdnat, f. dunstig, C.
  42. čadobljúvən, -vna, adj. č. ognjenik, ein Luftvulcan, Jes.
  43. čádora, f. kurze Tabakspfeife, Kr.- Valj. (Rad).
  44. 1. čáj, m. 1) der Dunst, der Höhenrauch, Z.; — der Hof um den Mond, Hal.- C., BlKr.; — 2) ein Abscess (ulje, tvor), Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  45. 2. čȃj, m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
  46. čȃjba, f. der Käfig, Nov.- C.; — prim. hs. gajba, it. gabbia, lat. cavea.
  47. čȃjevəc, -vca, der Theestrauch (thea chinensis), Tuš. (R.).
  48. čajevína, f. das Thein, Cig. (T.).
  49. čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  50. 1. čȃjka, f. die Möve (larus), Cig.; — rus.
  51. 2. čȃjka, f. eine kleine Galeere, die Tschaika, Cig.; prim. tur. kajyk, it. caicco, Schaluppe, C.
  52. čȃjnica, f. die Theebüchse, Cig.
  53. čȃjnik, m. die Theekanne, der Theekessel, Cig.
  54. čák, m. das Warten, Cig., M.; die Lauer: na čak iti, na čaku biti, C.
  55. čȃka, f. vojaško pokrivalo, der Tschako.
  56. čákalica, f. na čakalici biti, auf der Lauer sein: pajek je na čakalici, Levst. (Beč.).
  57. čakalíšče, n. der Warteort, Cig., Jan.; der Jägerstand, Z., Jurč.; der Hinterhalt, M.
  58. čakȃłnica, f. das Wartezimmer, der Wartesaal ( z. B. an den Bahnhöfen), Cig. (T.), Nov., nk.
  59. 2. čakàn, -ána, m. der Hauer des Schweines, Kr.- Levst. (Rok.); — palica z železnim kladivcem, Valv. VI. 311.; — der Hammer, ogr.- C.; — prim. čekan.
  60. čákanje, n. das Warten; — der Anstand (bei Jägern), Cig.
  61. čakarína, f. das Wartegeld, Levst. (Nauk); — s čakarino na dopustu, mit Wartegebür beurlaubt, DZ.
  62. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
  63. čȃkəc, -kca, m. = čakelj: visec visi, čakec čaka, Valj. (Rad).
  64. čákəlj, -klja, m. der Wartende: šaliva beseda v uganki: "čakelj čaka, viselj visi, viselj pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), Vrt.
  65. čakljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, Jan., Rož.- Kres; pogl. čekljati.
  66. čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.- Mik.; čalarni svet, ogr.- Let.; eitel, garstig, übel, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  67. čalẹ́r, m. der Betrüger, ogr.- C.; — prim. madž. csalárd, betrügerisch, C.
  68. čȃm, m. der Schauder, das Gruseln, die Gänsehaut: čam me obleta, ogr.- C.
  69. 1. čámər, -mra, m. der Stier, Jan., Kr.- Valj. (Rad), Saleška dol.- C., Poh.- Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
  70. 2. čámər, -mra, m. die Pelzmütze, Trst. (Let.), Laško ( Št.); po zimi ima Pesničar na glavi zelen ali moder čamer iz suknja s kosmatimi okrajki, ki se črez ušesa razvihniti dade, Pjk. (Črt.).
  71. čamẹ́ti, -í, vb. impf. čami me, es gruselt mir, ogr.- C.; — pogl. čemeti.
  72. čȃmpa, f. psovka za počasno žensko, C.
  73. čampár, -rja, m. = levičar ( furl. ciampa = levica), Solkan- Erj. (Torb.).
  74. čámpəlj, -plja, m. = podgana, Kras.
  75. čȃmra, f. = 2. čamer, Slom., Št.- Zora.
  76. čamrína, f. die Stierhaut, ( die Büffelhaut, Cig.).
  77. čánčica, f. die Herzmuschel (cardium), Erj. (Z.).
  78. čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. ( Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
  79. čápati, čȃpam, vb. impf. ad čapniti, schnappen, C.
  80. čapljáriti, -ȃrim, vb. impf. herumplatschen, Jan.
  81. čapljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, ogr.- C.
  82. čápniti, čȃpnem, vb. pf. nach etwas schnappen; pes čapne kost, C.; — prim. it. chiappare istega pomena.
  83. čapȗn, m. = oslovnik, voder, C., zapŠt.
  84. čȃr, m. die Zauberei, M.; — der Zauber, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  85. 1. čára, f. 1) die Zauberei, Jarn., Mur.; zapeljive čare časnega duha, Slom.; vraža se opira na usodo — ali pa na čaro, Navr. (Let.); — 2) = čarovnica, Mur.
  86. 2. čára, f. der Strich, Cig., C., DZ.; — češ.
  87. čáranje, n. das Zaubern, C., nk.
  88. čárati, -am, vb. impf. zaubern, Cig., Jan., nk.; — hs.
  89. čārdak, m. das Wachhaus auf Pfählen, das Blockhaus, Cig., Jan., DZ.; — hs. iz tur.
  90. čaróbən, -bna, adj. Zauber-: čarobna svetilnica, die Zauberlaterne, Žnid.; čarobni vrč, der Zauberkrug, Cig. (T.); — magisch, Cig. (T.); — zauberisch, bezaubernd: čarobna krasota, nk.
  91. čarodẹ̀j, -dẹ́ja, m. der Zauberer, Cig., Jan.; — stsl.
  92. čarodȇjčica, f. dem. čarodejka; kleine Hexe, Bes.
  93. čarodẹ̑jəc, -jca, m. = čarodej, Jan., nk.; — stsl.
  94. čarodẹ́jən, -jna, adj. magisch, Jan.; bezaubernd, Jan., C., nk.
  95. čarodẹ́łən, -łna, adj. Zauber-: čarodelni krožnik, das Thaumatrop, die Wunderscheibe, Cig. (T.).
  96. čarovȃnje, n. das Zaubern, Cig. (T.).
  97. čarováti, -ȗjem, vb. impf. zaubern, Cig., Jan.; — stsl.
  98. čarǫ́vən, -vna, adj. Zauber-, zauberisch, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  99. čarovı̑t, adj. zaubervoll, SlN.
  100. čarovníca, f. die Zauberin, Cig., Jan., nk.; — stsl.

   33.539 33.639 33.739 33.839 33.939 34.039 34.139 34.239 34.339 34.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA