Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (3.401-3.500)

  1. slẹpárəc, -rca, m. dem. slepar, C.
  2. slẹparíca, f. die Prellerin, die Schwindlerin, die Betrügerin, die Gaunerin.
  3. slẹparı̑ja, f. das Blendwerk, die Betrügerei, der Schwindel, die Gaunerei.
  4. slẹpáriti, -ȃrim, vb. impf. prellen, betrügen; Schwindeleien ausführen; s. koga, jemanden beschwindeln, ihm Sand in die Augen streuen.
  5. slẹpárjenje, n. falsche Vorspiegelungen, das Schwindeln, die Gaunerei(en).
  6. slẹpárka, f. = sleparica.
  7. slẹpárski, adj. betrügerisch, gaunerisch.
  8. slẹpȃrstvọ, n. das Blendwerk, listiger Betrug, der Schwindel.
  9. slẹpȃvs, m. der Blinde ( zaničlj.), C.
  10. slẹ̑pce, adv. blindlings, Mik.
  11. slẹpcevǫ̑dnik, m. der Blindenführer, Cig.
  12. slẹ́pčəc, -čəca, m. dem. slepec, Valj. (Rad).
  13. slẹ́pəc, -pca, m. 1) der Blinde; slepec slepca vodi; — 2) = slepica 2), Cig.; — 3) = slepič 2), die Blindschleiche, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Fr.- C., Frey. (F.), Levst. (Zb. sp.).
  14. slẹ́pəčki, adv. blindlings, Habd.- Mik.
  15. slẹpetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) blinzeln, schlecht sehen, C.; — 2) slepeče n. pr. nad močvirjem o vročini (es zittert die Luft), C.
  16. slẹpẹ́ti, -ím, vb. impf. nach und nach blind werden, Cig., C.
  17. slẹ̑pež, m. slepež je, die Rebenaugen beginnen sich zu entwickeln, jvzhŠt.
  18. slẹpíca, f. 1) die Blinde, Cig.; — 2) die Ofenkachel, Cig., Bes., DZ., Št.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) eine Art Brett, Blc.-C.; das Fournierbrett, Z.; — 4) die Blendlaterne, Jan., Bes.; — 5) die Nieswurz (helleborus), C., Nov., Cv., DSv.; zelena s. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), C.
  19. slẹpìč, -íča, m. 1) = slepar, Pliskavica (Kras); — 2) die Blindschleiche (anguis fragilis), Mur., C., Erj. (Ž.), Dalm., Rez.- Valj. (Rad), Št.; — 3) das noch schlummernde Gewächsauge ( bes. an der Rebe), Vrtov. (Vin.); — 4) der Wurmfortsatz des Dickdarms, Erj. (Som.).
  20. slẹpíłən, -łna, adj. blendend: slepilna luč, Cig.; — bethörend, gaukelhaft, Jan.; illusorisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  21. slẹpílọ, n. das Blendwerk, das Trugbild, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., Vrt., Koborid- Erj. (Torb.); — vzdušno ali zračno s., die Luftspiegelung, Cig. (T.), Žnid., Nov.
  22. slẹpír, -rja, m. = slepič 2), die Blindschleiche, Guts., Mur., Kor.- Cig., Jan., C., nad Mariborom- C., Frey. (F.).
  23. slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
  24. slẹpı̑tva, f. die Blendung, C.
  25. slẹpìv, -íva, adj. trügerisch, Z.
  26. slẹpı̑vəc, -vca, m. der Blender, Cig.; — der Täuscher, der Bethörer, der Verführer, Cig., Jan.
  27. slẹpı̑vka, f. die Bethörerin, die Gauklerin, Cig.
  28. slẹpívost, f. das Trügerische (als Eigenschaft), Z., Blc.-C.
  29. slẹ̑plja, f. ein blindes Weib, Cig.
  30. slẹpljénje, n. das Blenden; — das Bethören.
  31. slẹpljìv, -íva, adj. blendend, Mur.; — trügerisch, Mur.; slepljivi svet, Levst. (Zb. sp.).
  32. slẹpnjáti, -ȃm, vb. impf. = pri slabi luči kaj delati, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  33. slepočíca, f. die Schläfe, Blc.-C.; — prim. hs. slepo oko, die Schläfe.
  34. slẹpomı̑škati se, -am se, vb. impf. "blinde Kuh" spielen, Jan. (H.).
  35. slẹporı̑vəc, -vca, m. sleporivci, Blindwühler (caecilia), Erj. (Z.).
  36. slẹpọ̑st, f. die Blindheit, Mur., Cig., Jan.; vrojena s., Ravn.- Valj. (Rad); — die Verblendung, Cig.
  37. slẹpóta, f. die Blindheit; črna s., der schwarze Star, Cig., Jan., C., Erj. (Som.), DZ.; = jasna s., Z., Strp.; bela s., der weiße Star, Žnid.; siva s., der Krystallstar, Cig.; der graue Star, Strp.; kurja s., die Nachtblindheit, Z.; mesečna s., die Mondblindheit (eine Pferdekrankheit), DZ.
  38. slepótən, -tna, adj. blödsichtig, Z.; — blind ( fig.), Jan.; slepotno, blindlings, Z.
  39. slẹpotíca, f. die Blende ( min.), V.-Cig., Cig. (T.).
  40. slẹpotı̑ja, f. = sleparstvo, Cig., Jan.
  41. slẹpovę́rən, -rna, adj. blindgläubig, Cig.
  42. slẹpovǫ́ž, m. die Blindschleiche, Mur., Cig., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  43. slẹpúr, -rja, m. 1) der Blödsichtige, der Blinde, Hip.- C.; — 2) = slepič 2), die Blindschleiche, Valj. (Rad); — 3) ein schwach brennendes Licht, Jarn., Cig., C.; — eine Kerze aus schwarzem Unschlitt, V.-Cig.
  44. slẹpúriti, -ȗrim, vb. impf. blöde sehen, Hip.- C.
  45. slẹpútati, -am, vb. impf. herumtasten (wie ein Blinder), Z.
  46. slẹ̑z, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; rožasti s., die Pappelrose (althaea rosea), Tuš. (R.); = rdeči s., C.; — die Malve (malva), Meg., Štrek.
  47. slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  48. slẹzę̑n, f. = 1. slezena, Jan.
  49. 1. slẹzę̑na, f. 1) die Milz, Dict.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig., Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; — (solzȇna, Lašče- Erj. [Torb.], slázena [ nam. solzena], Kor.- Erj. [Torb.], suzȃna, Rib.- Mik.).
  50. 2. slẹzę̑na, f. das Pappelkraut, die Malve (malva), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. slez.
  51. slẹzę̑nast, adj. = slezeničen, Cig.
  52. 1. slẹzę̑nica, f. 1) dem. 1. slezena; die Milz, Mur.; — 2) slẹzeníca, die Milzsucht, Cig., Jan.
  53. 2. slẹzę̑nica, f. das Schneewasser, Rez.- C.; — prim. slezeti.
  54. slẹzeníčən, -čna, adj. milzsüchtig, Cig.
  55. slẹzenı̑čnik, m. das Milzkraut, Jan.
  56. slẹzenjìv, -íva, adj. milzkrank, Jan.
  57. slẹzę̑nọ, n. = 1. slezena, die Milz, Meg., Alas., Jan., Celovška ok.; (slazánọ, Rož.- Kres).
  58. slẹzę̑novəc, -vca, m. die Malve (malva), Jan., (selz-) Cig.; divji s., die wilde Malve oder Rosspappel (malva silvestris), (selz-) Tuš. (R.).
  59. slẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. = slizeti, sluzeti, langsam tröpfelnd fließen: med slezi, C.; — rinnen: sod slezi, C.
  60. slẹzína, f. = sleznica, Cig.
  61. slẹ̑znica, f. die Malve, Jan.; sleznice, Malven (malvaceae), Tuš. (R.).
  62. slẹzóta, f. ein schleimichtes Ding, V.-Cig.
  63. slẹ̑zov, adj. Eibisch-, Cig., Jan.; s. čaj, der Eibischthee, Cig., Jan.
  64. slẹ̑zovina, f. das Eibischkraut, Cig.
  65. slíba, f., Vrtov. (Km. k.), pogl. sviba.
  66. slíbovina, f., Nov.- C., Rihenberk- Erj. (Torb.), pogl. svibovina.
  67. slíčən, -čna, adj. 1) ähnlich, C., nk.; — 2) conform, Jan.; — congruent, Cig., Jan.; — hs.
  68. slíčiti, -im, vb. impf. reimen, Cig. (T.).
  69. slı̑čkerən, -rna, adj. allerhand, Cig.
  70. sličnoglȃsje, n. die Onomatopöie, Cig. (T.).
  71. sličnoglȃsnica, f. ein onomatopoetisches Wort, Cig. (T.).
  72. sličnorẹ̑čje, n. die Paronomasie, Jan. (H.).
  73. slíčnost, f. 1) die Ähnlichkeit, C., nk.; — 2) die Conformität, Jan.; — die Congruenz, Cig., Jan.
  74. slı̑k, m. = rima, der Reim, Cig. (T.), Zora.
  75. slíka, f. das Abbild, das Bild, Cig., Jan., nk.; das Gemälde, Jan., nk.; s. iz (vsakdanjega) življenja, das Genrebild, Cig. (T.); — ( pren.) das Bild (eine Schilderung), nk.; — hs.
  76. slı̑kanje, n. das Abbilden, das Malen, nk.; s. na mokrem, die Frescomalerei, Cig. (T.); s. polti, die Carnation, Cig. (T.).
  77. slikár, -rja, m. der Maler, Cig. (T.), C., nk.; s. cvetja, živali, dekoracij, der Blumen-, Thier-, Decorationsmaler, Cig. (T.); — hs.
  78. slikaríca, f. die Malerin, nk.
  79. slikarı̑ja, f. = slikarstvo, Cig. (T.).
  80. slikáriti, -ȃrim, vb. impf. Gemälde verfertigen, malen, Z., C.
  81. slikárnica, f. das Atelier, Cig. (T.).
  82. slikárski, adj. Maler-, nk.
  83. slikȃrstvọ, n. die Malerkunst, die Malerei, Cig. (T.), nk.; s. iz življenja, die Genremalerei, Cig. (T.).
  84. slı̑kati, -am, vb. impf. abbilden, malen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  85. slikohràm, -hráma, m. die Bildergallerie, SlN.
  86. slikopìs, -písa, m. die Ikonographie, Cig. (T.); — hs.
  87. slikoshrȃmba, f. = slikohram, Jan.
  88. slikovı̑t, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.), nk.
  89. slikovı̑tost, f. das Malerische: s. slovenskih pokrajin, Navr. (Let.).
  90. slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
  91. slı̑nar, -rja, m. 1) = slinec 2), Zora; — 2) gozdni s., die Waldschnecke (limax empiricorum), poljski s., die Acker-Nacktschnecke (limax agrestis), Erj. (Ž.).
  92. slı̑narica, f. die Schaum-Cicade oder Schaum-Zirpe (aphrophora spumaria), Jan., Erj. (Ž.).
  93. slínast, adj. speichelicht, Mur.; — slinasta cesta, eine schlüpfrige Straße, Z.; — mit Speichel belegt oder beschmutzt, begeifert, Cig., M.
  94. slínav, adj. voll Speichel, mit Speichel belegt, geiferig; — schlüpfrig, Mur.; schlatzig: slinava steza, C.
  95. slínavəc, -vca, m. 1) = slinav deček, der Geiferbart, Cig.; = der Rotzbube, Fr.- C.; — 2) die Schnecke, Guts.
  96. slínavica, f. (žleza) s., die Speicheldrüse, Cig. (T.).
  97. slínavka, f. 1) slinava ženska, die Speichlerin, Mur.; — 2) die Speicheldrüse, Cig., Nov.; ustna, trebušna s., Erj. (Som.); podušesna s., die Ohrspeicheldrüse, Strp.; — 3) eine nasse Erdart, M., Kr.- Valj. (Rad).
  98. slínavost, f. der Speichelfluss, Cig., Jan.
  99. slı̑nəc, -nca, m. 1) = slinav človek, Cig., Burg. (Rok.); — 2) der Kriecher, Cig.
  100. slı̑než, m. = slinec, Cig.

   2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA