Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (33.339-33.438)

  1. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
  2. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  3. 2. búriti, -im, vb. impf. 1) stürmen, toben, Jan.; voda je siloma burila v podrto ladjo, Bes.; slepa strast buri in kuri po človeku, SlN.; — 2) b. se, stürmen (o vremenu): ves dan se buri, Št.; — in Aufruhr sein, revoltieren, Jan., C.; — sich drängen, Štrek.; ungestüm sein, tumultuieren, Jan., C.
  4. búrja, * f. 1) der Nordostwind; ogrska b., Trub.; v burjo govoriti, in den Wind reden, Nov.; — 2) ungestümer Mensch, Cig.; — 3) govedje ime, Erj. (Torb.).
  5. burjȃva, f., Pohl., pogl. severni sij (žar).
  6. búrjavəc, -vca, m. = razsajavec, ein ungestümer Mensch, C.
  7. burjevı̑t, adj. stürmisch, C.
  8. 1. bȗrka, f. der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Jan., C., Danj.- Mik.
  9. 2. bȗrka, f. die Posse, der Scherz; burke uganjati, Possen reißen.
  10. búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.- Valj. (Rad).
  11. 1. búrkati, bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.- Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. buriti.
  12. búrkav, adj. spaßhaft, Cig.
  13. búrkəlj, -klja, m. die Wasserblase, Z.; — prim. burek.
  14. bȗrkəljc, -kəljca, m. dem. burkelj, die Wasserblase, Kres.
  15. bȗrkež, m. der Possenreißer, der Spaßmacher, Cig., Jan., C.
  16. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
  17. burkláti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt umhergehen oder sich benehmen, Kr.
  18. bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.
  19. búrklišče, n. der Ofengabelstiel.
  20. burkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda burklja iz kake posode, Z.; burkljajoča apnenica, SlN.; — prim. 1. burkati.
  21. burljìv, -íva, adj. tumultuarisch, Jan.
  22. bȗrnica, f. der Fregattenvogel (tachypetes), Erj. (Ž.).
  23. bȗrnič, m. die Fensterhaspe, Cig.
  24. bȗrnik, m. 1) die Haspe bei Thüren und Fensterladen, in welche der Riegel geschoben wird, V.-Cig., C., Rib.; — 2) der Kloben, die Schere bei einer Wage, das Wagegericht, V.-Cig.
  25. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
  26. búša, f. eine Art kleiner Kühe; hrvatske buše; — hs.
  27. bušák, m. eine Art kleiner Ochsen; — hs.
  28. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
  29. búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.
  30. bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
  31. bȗškati, -am, vb. impf. stoßen, ZgD.; — b. se, sich stoßen: kozla se buškata, Bes.
  32. búškniti, bȗšknem, vb. pf. (stark) anklopfen, Jan.
  33. bȗt, ** m. = bət (?): Igra mu pušken trd obles, Zadeva mu nje but, Vod. (Pes.).
  34. búta, f. großköpfiger Mensch, M.; — stumpfsinnige Person, C., Levst. (Rok.); — prim. butast.
  35. butàn, -ána, m. neka psovka, Št.- Pjk. (Črt.).
  36. bútanje, n. das Anschlagen, das Stoßen; butanje valov, die Brandung, Cig. (T.).
  37. bútara, f. ein Bündel (Reiser, Ruthen, Stöcke u. dgl.); der Palmbusch, Cig.; — die Faschine, Cig.; — butara kolja = 50 kolov, jvzhŠt.; — die Bürde, die Last, Mur., Cig., Jan.; sodniška b., Jurč.
  38. bútarica, f. dem. butara, das Bündelchen; — der Palmbusch, Kr.
  39. bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.- M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.
  40. bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
  41. bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  42. bȗtej, m. der Wiedehopf, Guts., Mur., C.; — prim. 2. bud.
  43. bútəlj, -tlja, ( nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  44. butēlja, f. vinska steklenica, die Bouteille.
  45. butíca, f. = bətica, Dict., Trub., Cig., Preš., Levst. (Zb. sp.).
  46. bȗtič, m. der Schafbock, C.
  47. bútiti, bȗtim, vb. pf. 1) stark anstoßen; v steno b.; na tla b., wuchtig fallen; stürzen: med sovražnike b., Jan.; butilo mu je v glavo, plötzlich fiel es ihm ein, LjZv.; — 2) unsanft stoßen oder werfen: na tla butiti koga.
  48. butoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf (mlada žaba), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
  49. butolę̑nka, m. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  50. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
  51. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
  52. buzdovȃn, m. der Streitkolben, Cig., Jan.; — hs. iz tur. bozdogan.
  53. búža, f. 1) ein kleines Thierchen oder Ding, C.; — 2) der Kretin, Savinska dol.
  54. búžav, adj. schwächlich, Gor.
  55. bužgáti, -ȃm, vb. impf. schälen: b. fižol, turščico, orehe, (bəžgati) Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  56. bȗžika, f. das Gänschen, C.; — prim. buža.
  57. bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
  58. bȗžnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  59. bzíkalica, f. die Spritze, Cig., C.
  60. bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  61. 1. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. eine Flüssigkeit durch eine kleine Oeffnung mit Gewalt pressen, spritzen, Mur., SlGor.
  62. 2. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.
  63. bzı̑klja, f. die Spritze, C.
  64. bzíkniti, bzı̑knem, vb. pf. spritzen, Mur., Mik.
  65. cábati, -am, vb. impf. ausschlagen, Cig.; — prim. becati.
  66. cábniti, cȃbnem, vb. pf. ausschlagen, Cig., C.; — prim. cebniti.
  67. cáca, f. der Kleister, die Pappe, Guts., Št.- Valj. (Rad).
  68. cácati, -am, vb. impf. 1) kleistern, schmieren, Guts., Mur.; — 2) verzärteln: svoje telo c., ogr.- C.
  69. cácniti, cȃcnem, vb. pf. schmeißen, werfen, Guts.
  70. cȃdra, f. rdeča volnena krpa na komatu, Gor.- SlN.; — prim. candra.
  71. cȃf, m. der Gerichtsdiener, der Scherge, Pohl., Mik. (Et.); der Ueberreiter, C.; — prim. it. zaffo, der Häscher.
  72. cafudráti, -ȃm, vb. impf. nekaj omašnega težko nesti, Levst. (Rok.); — prim. cefedrati.
  73. cafȗra, f. = cafuta, Glas.
  74. cafúta, f. ein liederliches Frauenzimmer, die Schlampe, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.
  75. cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.
  76. cájhnati, -am, vb. impf. wehklagen, Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. cajhen 1).
  77. cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.
  78. cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.- Valj. (Rad); — prim. cajnati.
  79. cȃjnati, -am, vb. impf. železo c., Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; — iz nem.
  80. cȃjnica, f. dem. cajna; das Handkörbchen.
  81. cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.
  82. cȃklja, f. der Morast, Z., (cekla) Guts., Mur.
  83. cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.- C.; — iz nem. Zeile?
  84. cáməlj, ** -mlja, m. der Glockenschwengel, Cig., Jan., C., Glas., SlGor.
  85. cȃncavəc, -vca, der Zögerer, Zauderer, Mariborska ok.- Kres; — prim. cencati.
  86. cándər, -dra, m. 1) der Fetzen: candri od njega vise, Dol.; — 2) der Zerlumpte, Dol.
  87. cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)
  88. candríniti, -ı̑nim, vb. impf. herumschlendern, Štrek.
  89. cȃnək, -nka, m. der Tropfen, C.; — das Fettauge, Jan.; — prim. caniti.
  90. cániti, cȃnem, vb. pf. = kaniti, Sv. Peter pri Mariboru- Kres; — prim. capniti.
  91. 2. cánja, f. = cunja, M., C., Trst. (Let.).
  92. cȃnjati, -am, vb. impf. tröpfeln, kleinweise fließen, C., Mariborska ok.- Kres.
  93. cȃnjək, -njka, m. der Fetzen, C., SlN., kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. canja.
  94. 1. cȃp, m. zerlumpter Mensch, Mur., Cig., Met.
  95. 2. càp, cápa, m. unverschnittener Ziegenbock, M., C., Nov., Prim.; smrdi kakor cap, Senožeče- Erj. (Torb.), Vrtov.
  96. 3. cȃp, m. = caf (Häscher), Cig., C.
  97. 1. cápa, f. der Fetzen, der Lappen; — ein schlechtes Kopf- oder Sacktuch, vzhŠt.
  98. capàn, -ána, m. 1) der Lump, C.; — 2) grobes Tuch aus Ziegenwolle, Cig.; M., C.
  99. capándər, -dra, m. zerlumpter Mensch, M., C.
  100. capȃndra, f. zerlumptes Weib, Z., M.

   32.839 32.939 33.039 33.139 33.239 33.339 33.439 33.539 33.639 33.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA