Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (33.239-33.338)

  1. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
  2. bȗckati, -am, vb. impf. sticheln, stechen; — prim. bucati.
  3. búcniti, bȗcnem, vb. pf. stechen (v otročjem govoru), Cig.
  4. 1. bȗč, m. der Klang, der Ton, Cig., Jan., C.; zvon ima lep buč, Mik.; das Getöse, C.; das Gebraus, Jan.
  5. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
  6. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati *; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
  7. bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
  8. búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
  9. bučeglàv, -gláva, m. neka riba: der Stutzkopf (coryphaena), Erj. (Z.).
  10. 1. bȗčək, -čka, m. neka vinska posoda, Ip.; — prim. 2. buč.
  11. 1. búčən, -čna, adj. Kürbis-, bučno seme.
  12. 2. búčən, -čna, adj. laut lärmend: društvo postaja bučno, Zv.
  13. bučevína, f. das Kürbiskraut, die Kürbisblätter, Jan., C.
  14. bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).
  15. bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
  16. bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
  17. bučníka, f. der Kürbiskern, C.
  18. budalȃščina, f. die Dummheit, der Unsinn, Jan., Nov.; — hs.
  19. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
  20. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
  21. 2. bȗdalọ, n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
  22. bȗdati, -am, vb. impf. stümpern, V.-Cig., C.; pogl. bodati.
  23. búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
  24. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
  25. budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
  26. budíšče, n. der Erregungspunkt ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  27. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
  28. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
  29. budláti, -ȃm, vb. füllen ( z. B. Braten, Würste) Jan., Vod. (Izb. sp.).
  30. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
  31. budník, m. der Aufwecker, Cig.; der Aufmunterer, nk.; der Erreger ( phys.), Cig. (T.).
  32. bȗdra, f. = morski praščiček, das Hausschweinchen, das Meerschweinchen (cavia cobaya), C., Poh.
  33. budrák, m. das Männchen vom Meerschweinchen, C., Poh.
  34. bȗh, interj. Nachahmung eines dem Worte ähnlichen Schalles, Cig.; buh v pekel! SlN.
  35. 1. bȗh, m. 1) ein gewisser, dem Worte ähnlicher Schall, Cig.; — 2) etwas jäh Hervorbrechendes: der Feuerwolf (das aus dem Ofen zeitweise hervorbrechende Feuer), Cig.; — 3) der Stoß, C.; (iz propada) se je slišal zamolkel buh, Let.
  36. 2. bȗh, ** m. die Anschwellung, Cig.
  37. búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.
  38. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
  39. búhav, adj. b. je sod, ako diši po plesni, pa tudi vino, ki se je spravilo v tak sod, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  40. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
  41. 2. búhniti, bȗhnem, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, Jarn., Cig., C., Mik. (Et.).
  42. búhor, -orja, m. die Wasserblase, Jan.; (puhor, Guts.).
  43. bȗhta, f. ein Weib mit aufgedunsenem Gesichte, C.
  44. buhtè, -ę́ta, m. der Brausekopf, Cig.
  45. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
  46. 2. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. aufgedunsen werden, C.
  47. bȗhtiti, -im, vb. pf. gäh losstürzen, Mur., Jan.
  48. bȗj, m. die Boje: sidreni buj, die Ankerboje, DZ.
  49. bújən, -jna, adj. üppig, Cig., Jan., C., nk.; bujno rasti; bujna fantazija, nk.; — rus.
  50. bujénje, n. das Wecken.
  51. bujíca, f. 1) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; bújica, Navr. (Let.); — 2) der Abzugsgraben, C.; bujice, Furchen in der Straße (= prekopi), Levst. (Cest.).
  52. bȗk, m. die Brunft der Schweine, Mur., Cig., Jan., Mik.
  53. bukáč, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Jan., Erj. (Ž.).
  54. búkəv, -kve, f. die Buche, die Rothbuche (fagus silvatica).
  55. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
  56. búknjenje, n. der Ausbruch ( z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.
  57. búkov, adj. 1) Buchen-; b. les, das Buchenholz; — 2) grob: bukovo sukno, die Lode, Cig., Levst. (Rok.), Notr.
  58. bukováča, f. = bukova palica, der Buchenstock, Cig.
  59. búkovəc, -vca, m. schlechter Wein, Notr.
  60. búkovica, f. 1) die Buchengegend, Gor.; — 2) das Lodentuch, Cig., C., DZ.
  61. búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.
  62. búkovščica, f. der Waldmäusedorn (ruscus hypoglossum), Hal.- Erj. (Torb.).
  63. bȗkve, -kəv, f. pl. das Buch; tudi: búkve.
  64. bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
  65. bȗkvica, f. 1) = bukevca, Dict., Cig., Jan., C.; — 2) pl. bukvice, dem. bukve; das Büchlein; — 3) bukvica, die Betonie (betonica officinalis), C.
  66. bukvíšče, n. 1) = knjižnica, Jan., Cig., Vod. (Izb. sp.); — 2) = knjižnjak, Jan.
  67. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  68. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
  69. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
  70. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
  71. bȗləc, *** -lca, m. der Ochs: bulec buli, Z.; — prim. 1. buliti.
  72. búlica, f. dem. 1. bula; das Beulchen.
  73. bulída, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Ben.- Erj. (Torb.).
  74. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
  75. 2. búliti, ** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.
  76. bȗlnik, m. 1) = bulnica, C.; — 2) der Stechapfel, C.
  77. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
  78. bȗmba, f. das Getränk (po otročje), C.
  79. bȗmbək, -bka, m., Glas.; pogl. bombek.
  80. bumbljáti, -ȃm, vb. impf. = bučati: sršen bumblja ali buči, C.
  81. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
  82. bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.
  83. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  84. bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.- Valj. (Rad).
  85. búnja, f. 1) ein dicker Klumpen aus weichem Stoff, Z.; — der Knollen, V.-Cig.; — 2) ein bausbäckiges Weib, Cig.
  86. búnjav, adj. = bunjast, Z.
  87. búnjavəc, -vca, m. der Bausback, Cig., Valj. (Rad).
  88. bȗnjəc, -njca, m. = bunjast človek, C.
  89. bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.
  90. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  91. bȗnkanje, n. 1) das Puffen, das Stoßen, Jarn., Cig., Jan.; — 2) das Spielen auf der Bassgeige, Jarn.
  92. bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
  93. bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen ( z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
  94. bȗnkavəc, -vca, m. der Bassgeigenspieler, Jarn.
  95. búnkniti, bȗnknem, vb. pf. 1) mit geballter Faust einen Schlag versetzen, puffen, stoßen, M.; — 2) platzend fallen ( z. B. ins Wasser), C.
  96. bȗrək, -rka, m. die Wasserblase, C., Savinska dol.
  97. búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.
  98. burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  99. bȗrhati, -am, vb. impf. stürmen: vreme je burhalo, Št.
  100. 1. búrica, f. geschälte Kastanie, Soška dol.- Erj. (Torb.), C.; prim. bura.

   32.739 32.839 32.939 33.039 33.139 33.239 33.339 33.439 33.539 33.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA