Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (33.139-33.238)

  1. brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
  2. brójiti, * -im, vb. impf. zählen, Cig. (T.); — hs., stsl.
  3. brȏjka, f. = številka, C., DZ.; — hs.
  4. brǫ̑lək, -lka, m. die Zaungrasmücke (sylvia garrula), Koblja Glava na Krasu- Erj. (Torb.).
  5. brǫ̑lica, f. = brolek, Cig.; brolíca in brólica, Frey. (F.); brolíca, Levst. (Nauk).
  6. brōm, m. neka kemična tvarina, das Brom, Cig. (T.).
  7. brōmnat, adj. Brom-: bromnata voda, das Bromwasser, Jes.
  8. brōmnica, f. = bromnata voda, Jes.
  9. brónəc, -nca, m. die Bronze, M., SlGor., C.; bučeč b., Schönl.
  10. bronína, f. das Bronzemetall, C.
  11. brošūra, f. mala, ne trdo vezana knjižica, die Broschüre, Cig., Jan., nk.
  12. brozdáti, -ȃm, vb. impf. = brozgati, Cig., Mik.; = motiti: ne brozdajta nam gostja! Vod. (Izb. sp.).
  13. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
  14. brǫ̑zgati, -am, vb. impf. patscheln: po vodi brozgati, C., Vrt.; — pantschen: vino b., C.; trüben: vodo b., C.
  15. br̀šč, bŕšča, m. das gemeine Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium) Cig., Jan., C., Medv. (Rok.), Vrsno na Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — divji b., der Pastinak (pastinaca sativa), Bohinj- Erj. (Torb.).
  16. brščȃł, f. = brst, Dol.
  17. bȓščək, -ščka, m. 1) = bršljan, Št.- Erj. (Torb.); — 2) das Sinngrün (vinca minor), C.
  18. brščę̑ł, m. 1) der Epheu, M.; — 2) das Sinngrün, C.
  19. brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).
  20. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje (pri Divinu)- Erj. (Torb.).
  21. brščína, f. neka vinska trta, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  22. bršljȃnovica, f. die Cissoide, die Epheulinie ( math.), Cig. (T.).
  23. brtè, -ę́ta, m. dicker Mensch, C.
  24. bȓtež, m. dicker Mensch, C.
  25. bŕtviti, bȓtvim, vb. impf. luftdicht schließen, verspunden: b. sod, C., Z.
  26. brúhanje, n. das Auswerfen, das Speien; — das Husten mit Auswurf, Cig., C.
  27. brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
  28. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
  29. brúla, f. die Salzbinse (iuncus maritimus), C.
  30. brúma, f. = pobožnost, C., Trub.; — prim. brumen.
  31. brȗmbati, -am, vb. impf. die Maultrommel spielen: Da bi brumbice 'mela, Si brumbala bi, Npes.-Vraz.
  32. brȗmbice, f. pl. die Maultrommel, Trst. (Let.), SlGor.; — prim. brumbati, brmbice.
  33. brúmən, -mna, m. der Monat Jänner, Rez.- C.; — prim. it. bruma, härtester Winter.
  34. brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.
  35. brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
  36. brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.
  37. 1. brȗnda, f. 1) die Maultrommel, BlKr., Valj. (Rad); — 2) = volk (Schnurre), Cig., C.
  38. 2. brȗnda, f. dickes Frauenzimmer, Štrek.
  39. brundálọ, n. das Schnarrwerk, Cig.
  40. brundáš, m. der Maultrommelspieler, M.
  41. brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).
  42. brunẹ́ti, -ím, vb. impf. bräunlich werden, reifen (o žitu); oves, silje bruni, vzhŠt.- C.; — prim. brun.
  43. brunketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen: struna brunkeče, C.
  44. brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
  45. brȗnovje, n. das Balkenwerk, LjZv.
  46. brúšenje, n. das Schleifen, das Wetzen.
  47. brušẹ́vati, -ẹ́vam, vb. impf. zu schleifen pflegen, Jan.
  48. brȗšnja, f. das Schleifen, Valj. (Rad).
  49. brȗzga, f. = brozga, der mit Koth vermischte, aufthauende Schnee auf den Straßen, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  50. bȓv, -ı̑, f. 1) der Steg; — 2) die Ruderbank, C.
  51. brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.
  52. bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
  53. br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.
  54. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
  55. brzdȃnje, n. das Zäumen; das Bezähmen.
  56. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
  57. brzdı̑t, adj. stolz (von Pferden), Mur.; — prim. brdit, brdek.
  58. brzdnína, f. das Zaumgeld, Cig.
  59. brzdúlje, f. pl. verižice pri konjski brzdi, Dol.
  60. bŕzək, -zka, adj. hurtig, Dict.; b. junak, Npes.- C.; — prim. brdek.
  61. bŕzəł, -zla, adj. morsch, faul, C.; — prim. brzneti.
  62. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
  63. brzi, adv. bald, sogleich, Mur.
  64. brzíca, f. 1) die Stromschnelle, Jan., Cig. (T.), DZ.; b. reška, Jes.; — 2) der Wildbach, C.
  65. brzicemèr, -mę́ra, m. der Schwimmer (ein Instrument zum Messen der Geschwindigkeit des Stromstriches), Cig. (T.).
  66. brzíkavka, m. die Mandelgeschwulst: b. se mi dela, Polj.; tudi brzikȃvka, Notr.; — prim. bezgavka.
  67. brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
  68. brzinomèr, -mę́ra, m. der Geschwindigkeitsmesser, Cig.
  69. bȓzla, f. die Ratsche, Bolc- Erj. (Torb.).
  70. brzláti, -ȃm, vb. impf. ratschen, Bolc- Erj. (Torb.).
  71. brznẹ́ti, -ím, vb. impf. = prhneti, modern, faulen: les, truplo brzni, C.; ogelj brzni, verwandelt sich in Asche, C.
  72. brzníca, f. das Schnellschiff, Cig.
  73. bŕzọ, adv. schnell, sogleich, Mur., Cig., nk.
  74. brzǫ̑ča, f. = brzost, kajk.- Valj. (Rad).
  75. brzojávən, -vna, adj. telegraphisch, nk.
  76. brzojȃvka, f. die telegraphische Depesche, nk.
  77. brzojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Eilpostreiter, Cig.
  78. bȓzoma, adv. schnell, C.
  79. brzonòg, -nǫ́ga, schnellfüßig, Jan.; brzonoga srna, Zora.
  80. brzóta, f. = brzost, Cig., Jan.
  81. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, m. 1) der Schnelläufer, der Courier, Jan., C.; — 2) brzoteki, die Laufvögel (cursores), Erj. (Z.); — 3) der Schnellauf, Telov.
  82. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, adj. schnell laufend: gondola brzoteka, Zora.
  83. brzovàr, -vára, m. der Schnellsieder, Cig.; — der Digestor (Papinianischer Topf), Cig. (T.).
  84. brzovlàk, -vláka, m. der Schnellzug, Cig., Jan., C., DZ., nk.
  85. brzovòz, -vǫ́za, m. die Eilpost, die Diligence, Cig.
  86. brzovǫ́zən, -zna, adj. schnellfahrend, Zora; brzovozno blago, Eilgut, Jan.
  87. brzovǫ̑znik, m. der Schnellfahrer, Jan.
  88. brzovoznína, m. das Eilgut, Cig.
  89. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
  90. bȓže, adv. compar. od brzo; schneller, geschwinder, Habd., C., Krelj; kar najbrže, ehestens, Cig.; — najbrže, höchstwahrscheinlich, Cig.
  91. bržẹ̑j, adv. eher, Gor.; visoke cimpre "bržè" ( nam. bržej) veter podere, Kast.; kar najbržej, ehestens, Cig.
  92. bržǫ̑la, f. der Rostbraten; tudi pl. bržole; — prim. bav. brisolen, Mik. (Et.); it. braciuola, der Rostbraten.
  93. 1. búbati, -a, vb. impf. schmerzen, wehe thun, (v otročjem govoru): kje te buba?
  94. 2. bȗbati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, stoßen, C.
  95. bȗbreg, m. die Niere, C., BlKr.; bom ti dal po bubregu, ich werde dich gehörig durchprügeln, BlKr.; = pl. bubregi: vidijo jim do bubregov, sie durchblicken ihr Inneres, SlN.; — prim. tur. bübrék, Mik. (Et.).
  96. bubúj, m. der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.).
  97. bubȗnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  98. bȗcati, -am, vb. impf. stechen, (v otročjem govoru): voli se bucajo, M.
  99. bȗcək, -cka, m. die Knospe, Notr.; — der Vorsatz der Wirbelbeine, V.-Cig.
  100. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.

   32.639 32.739 32.839 32.939 33.039 33.139 33.239 33.339 33.439 33.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA