Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (3.301-3.400)

  1. slávčji, adj. Nachtigallen-: slavčjega glasu nima pinoža, SlN.
  2. slávəc, -vca, m. die Nachtigall (lusciola luscinia); veliki s., der Sprosser (lusciola philomena), Erj. (Ž.); gozdni s., die Waldnachtigall, ponočni s., die Aunachtigall, Levst. (Nauk).
  3. slávən, -vna, adj. 1) berühmt, ruhmvoll, glorreich; slavni junaki, slavna smrt; slavni predniki; — 2) prunkvoll, herrlich, feierlich, Pracht-, Cig., Jan.; slavni obhod, der Prunkaufzug, Cig.; slavno v roko seči, feierlich den Handschlag geben, Levst. (Nauk).
  4. slavíca, f. = slavnica 2), Jan., Let.
  5. slavìč, -íča, m. die Nachtigall, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Trst. (Let.), Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  6. slavı̑čək, -čka, m. dem. slavič; die Nachtigall, Guts.- M., Hip. (Orb.), ogr.- Valj. (Rad).
  7. slavíłən, -łna, adj. Preis-, Lob-, nk.; slavı̑łna pesen, Let.
  8. slavílọ, n. die Auszeichnung (die jemandem zutheil wird), Jan.
  9. slávina, f. das Geburts- o. Namensfest: dati komu kaj za slavino, Goriš.; sosedje imajo navado, da hodijo drug k drugemu na slavino, Erj. (Izb. sp.); (slavna) Pliskavica (Kras), GBrda ("slabna") Tolm.
  10. slávinja, f. = slavina, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  11. slavīst, m. kdor se peča s slovanskim jezikoslovjem, der Slavist.
  12. slavīstika, f. slovansko jezikoslovje, die Slavistik.
  13. slavı̑t, adj. ruhmvoll, rühmlich, Jan., Zora.
  14. slavı̑telj, m. der Verherrlicher, nk.
  15. slavítən, -tna, adj. ruhmvoll, berühmt, Mik., Vrtov. (Vin.), Slom.; s. letavec, Levst. (Zb. sp.).
  16. slavı̑təv, -tve, f. die Verherrlichung, Jan., nk.
  17. slavíti, -ím, vb. impf. 1) preisen, verherrlichen, Mur., Cig., Jan., nk.; slavite Gospoda! Cig.; — to ga slavi, das bringt ihm Ehre, Jan.; — 2) feierlich begehen, feiern, Cig., nk.; — tudi: sláviti.
  18. slavı̑vəc, -vca, m. = slavitelj, Cig.
  19. slȃvje, n. die Feierlichkeit, nk.; veliko slavje slaviti, Z.; s slavjem koga pokopati, SlN.; — der Triumph, Jan.
  20. slávka, f. das Nachtigallweibchen, Štrek., Kr.
  21. slavlję́nəc, -nca, m. die Person, die Gegenstand einer Feier ist, der Gefeierte, Navr. (Kop. sp.), nk.; tudi: slávljenec.
  22. slavljeník, m. = slavljenec, SlN.
  23. slavljénje, n. 1) das Verherrlichen, das Preisen; — 2) das Feiern.
  24. slavlję́nka, f. die Gefeierte, Jan. (H.).
  25. slȃvnica, f. 1) das Geburts- oder Namensfest, Podkrnci- Erj. (Torb.), na Pivki ( Notr.); ( prim. slavina); — 2) die Hymne, Jan. (H.).
  26. slavnorǫ́dən, -dna, adj. von berühmter Herkunft: slavnorodni vitezi, Glas.
  27. slávnost, f. 1) die Berühmtheit, Cig., nk.; — 2) die Festlichkeit, Cig., nk.
  28. slávnostən, -stna, adj. Fest-, festlich, Jan., nk.; slavnostni govor, die Festrede, nk.
  29. slávnostnik, m. = komur je slavnost namenjena, der Gefeierte, SlN.
  30. slavodȃtka, f. das Loblied, die Hymne, Kos., Levst. (Zb. sp.).
  31. slavodobítje, n. = slavje, der Triumph, Cig.; — hs.
  32. slavohlę́pən, -pna, adj. ruhmsüchtig, Cig., Jan., C., nk.
  33. slavohlę̑pje, n. die Ruhmsucht, Jan., C., nk.
  34. slavohlę́pnost, f. die Ruhmsucht, Cig., Jan., nk.
  35. slavohótnost, f. die Ruhmsucht, Cig. (T.).
  36. slavohràm, -hráma, m. die Ehrenhalle, die Ruhmeshalle, Cig., Jan., Glas., Let.
  37. slavoklìc, -klíca, m. der Ruf: slava! der Hochruf, Cig., nk.
  38. slavoljúbən, -bna, adj. ruhmliebend, Jan., nk.
  39. slavoljȗbje, n. die Ruhmliebe, nk.
  40. slavolòk, -lǫ́ka, m. der Triumphbogen, Jan., C., nk.
  41. slavospẹ̀v, -spẹ́va, m. der Ruhmesgesang, der Hymnus, der Triumphgesang, Jan., C., nk.
  42. slávost, f. die Lüsternheit, Cig.
  43. slavovı̑t, adj. berühmt, M.; rühmlich, C.
  44. slavovítən, -tna, adj. = slavovit, Cig.
  45. slę́ci, m. pl. die Stülpstiefel, Cig.
  46. slę̑č, m. das Alpenröschen (rhododendron hirsutum), za Krnom- Erj. (Torb.), Nov.
  47. slečák, m. = gumba, BlKr.
  48. slę́čati, -ím, vb. impf. hocken, lümmeln, lehnen, Z., Gor.; toliko da še oči odpira, pa le še sleči tam pri kvartah, Polj.; sleči pri njem in mu v usta gleda, Polj.; sloneti in slečati, Gor.
  49. slẹ́čenje, n. die Entkleidung, (-enjè) ogr.- Valj. (Rad).
  50. slẹ́či, slẹ́čem, vb. pf. ausziehen; suknjo s.; kožo s., die Haut abziehen; entkleiden; otroka s.; s. koga do nagega, jemanden nackt ausziehen; s. se, sich entkleiden; — = izleviti se: rak se je slekel, Z.; — ( fig.) s. koga, jemanden um sein Geld bringen, ausziehen ( z. B. beim Spiel); s. koga česa, jemanden um etwas bringen, Levst. (Zb. sp.).
  51. slẹ̑čkni, adj. = sleherni, Savinska dol.
  52. slečǫ̑n, m. der Hocker, der Faulpelz, Gor.
  53. 1. slẹ̑d, slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
  54. 2. slę̑d, m. = slanik, der Häring (clupea harengus), Cig., Jan., DZ., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.; starošved. sild, Mik. (Et.).
  55. slẹ̑d, -ı̑, f. = 1. sled m.: krvave sledi, Jurč.
  56. 1. slẹdár, -rja, m. der Spürhund, Z., ogr.- C.
  57. 2. sledár, -rja, m. der Häringkrämer, Cig.
  58. sledárnica, f. die Häringsbude, Cig.
  59. slẹ̑dba, f. 1) das Aufspüren, Cig.; — 2) die Nachfolge, Z.; s. za dvorom, die Hoffolge, Cig.; — 3) der Anhang, C.
  60. slẹdbeník, m. der Anhänger, nk.
  61. slẹ́dən, -dna, adj. Spür-: slẹ̑dni pes, der Spürhund, Trub.; valpet je vohal okolo hiše, kakor sledni pes, Jurč.; — gerne herumstöbernd, Savinska dol.- C.
  62. slẹ̑derni, adj. = sleherni, C.
  63. slẹ̑dherni, adj. = sleherni, C.; (sledharni, Ev. [Rok.]).
  64. slẹ̑di, adv. 1) hernach, später, ogr.- C.; malo s., etwas später, C.; — 2) endlich, Mik., C.
  65. slẹdína, f. die Spur, C., Z.
  66. slẹdíti, -ím, vb. impf. der Spur nachgehen, ausspüren; pes zajca sledi; zajca s. in na medveda zadeti = bei einem unrecht ankommen, Cig.; ako grem nazaj, ga ne sledim, Dalm.; tatu s., LjZv.; rudo s., schürfen, Cig. (T.); s. hudodelstvo, einem Verbrechen nachforschen, Levst. (Nauk); — s. za kom, jemandem nachgehen, Cig.; — (po nem.) s. komu, jemandem nachgehen, Jan.; darauffolgen, Cig., Jan., nk.; sledeč = naslednji, folgend, Cig., Jan., nk.; — iz tega sledi, daraus folgt, Jan., nk.
  67. slę̑dji, adj. Härings-, Cig., Jan.
  68. slẹ̑dka, adv. 1) = sledi 1), ogr.- C.; — 2) = sledi 2), ogr.- C., Mik.
  69. slẹ̑dkar, adv. = sledka, sledi, Jan., C., ogr.- Mik.
  70. slẹdníca, f. die Anhängerin, Cig.
  71. slẹdník, m. 1) der Spürhund, der Leithund, Meg., Habd., Dict., Cig., C., Hip. (Orb.), Krelj, Jsvkr., nk.; — 2) der Anhänger, Cig., Krelj, M.; njegovi sledniki, sein Anhang, Cig., Navr. (Let.).
  72. slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče- Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.- Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
  73. slẹ̑dnjič, adv. zuletzt, endlich, Cig., Jan., Mik.; — zum letztenmal, C.
  74. slẹ̑dnjikrat, adv. zum letztenmal, C., Jsvkr.
  75. sledolǫ̑vəc, -vca, m. der Häringfischer, Jan.
  76. slẹdovȃnje, n. das Folgen, die Folge, kajk.- Valj. (Rad).
  77. slẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachfolgen, nachgehen: s. koga, Mur.- Cig., C.
  78. slẹdúh, m. 1) der Spürhund, C., Mik.; — 2) der Ausspürer, Cig.; der Spion, C., Bes.
  79. slegúr, -rja, m. die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.), Erj. (Z.), pod Čavnom- Erj. (Torb.), Levst. (Nauk), Št.
  80. slegúrčək, -čka, m. dem. slegur, Z.
  81. slẹ̑herni, adj. jeglicher, jeder einzelne, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Krelj, Gor., Dol.; Bog je dobrotljiv do sleherne živali, Ravn.; — iz: sledkaterni, Levst. (Rok.); ( prim. "slehiteri", Schönl., sleheterni, Rec., slehoterni, prisega iz 17. stol. [ Let. 1884. 208.], sledharni, Ev. [Rok.], prim. tudi: nẹ̑hterni = nekateri, jvzhŠt.).
  82. slẹ̑hernik, m. jedermann, Zora, SlN.
  83. slẹ̑j, adv. später: prej ali slej, C.; ni prej ni slej, LjZv.
  84. slẹ̑ka, f. das abgelegte Kleid, Jan., C.
  85. slę́kav, adj. krumm, gebückt, C.; — prim. slok.
  86. slę́kavəc, -vca, m. der Gebückte, C.
  87. slę́kniti se, slę̑knem se, vb. pf. sich neigen, sich senken, M.
  88. slekútati, -am, vb. impf. faulenzen, C.; — prim. slečati.
  89. slekútavəc, -vca, m. der Faulenzer, C.
  90. slẹ́me, -mena, n. 1) der First; — der Firstbalken des Daches, in welchem die Sparren zusammengehen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Überlegbaum des Webstuhles, woran die Kolben hängen, worin die Räderchen gehen, Cig.; — 3) der lange, starke Hebel einer großen Weinpresse, der obere Pressbaum, Guts., V.-Cig., Dol., jvzhŠt.; — 4) die Deckgarbe an Getreidemandeln, C.; — 5) die oberste Schärfe eines Dinges, der Grat, Cig. (T.); brežno s., der Ufergrat, DZ.; — der Bergrücken, der Gebirgsgrat, der Gebirgskamm: gorsko s., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — nosovo s., der Nasenrücken, Cig.; — pogostoma tudi: sléme, slemę́na.
  91. slẹ́mence, n. dem. sleme, Valj. (Rad).
  92. slẹ́menčan, m. der Hügelbewohner, Cig.
  93. slẹmenı̑t, adj. mit Bergkämmen: slemenito gorovje, C.
  94. slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
  95. slẹ̀p, slẹ́pa, m. kurji s., die Nieswurz (helleborus), Z., Medv. (Rok.), Burg. (Rok.).
  96. slẹpáč, m. der Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — der Verblendete, Mur., Met.
  97. slẹpáča, f. die Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — die Verblendete, Mur.
  98. slẹpák, m. = slepač, C., kajk.- Valj. (Rad).
  99. slẹpár, -rja, m. der Täuscher, der Schwindler, der Betrüger, der Gauner.
  100. slẹpárčək, -čka, m. dem. sleparec; Vsak sleparček ni za nas, Preš.

   2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA