Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (32.939-33.038)

  1. brezznačȃjnik, m. der Charakterlose, C.
  2. brezzòb, -zǫ́ba, adj. zahnlos, Cig. (T.), C.; brezzobe starice, Levst. (Zb. sp.).
  3. brezzǫ̑bəc, -bca, m., pl. brezzobci, Zahnlose, ( zool.), Cig. (T.).
  4. brezzǫ̑bən, -bna, adj. zahnlos, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  5. brezzǫ́bica, f. die klebrige Kratzdistel (cirsium erisithales), C., Z.
  6. brezzǫ̑bka, f. die Teichmuschel (anodonta), Erj. (Ž.).
  7. brezzǫ̑bnica, f. zahnloses Weib, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  8. brezzǫ̑bnik, m. zahnloser Mensch, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  9. brezzrn, adj. körnerlos, Jan.
  10. brezžíłən, -łna, adj. aderlos, nervenlos, ( bot.), Cig. (T.).
  11. brezžlẹ́zən, -zna, adj. drüsenlos, Cig.
  12. 1. brẹ́žati, vb. impf. breži, es dämmert, Meg.- Mik.
  13. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom- Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
  14. brẹ̑žək, -žka, m. dem. breg; das Hügelchen, Jan.
  15. brẹ̑žən, -žna, adj. 1) Ufer-: brežna sapa, der Landwind, Cig.; — 2) bergig, Cig., M., C.; brežna tla, bergiges Terrain, Levst. (Cest.); brežna krajina, C.; abschüssig, Jarn., M., C.; njive so brežne, Gor.
  16. brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
  17. brẹ̑žnica, f. 1) der Küstenfluss, Cig. (T.), Jes.; — 2) ein aus Faschinen verfertigtes Werk im Wasserbaue, das Packwerk, Št.- Cig.; — 3) der Bergacker, Cig.
  18. brẹžȗljək, -ljka, m. das Hügelchen.
  19. brgę́še, f. pl., Goriš. in Kras- Erj. (Torb.); pogl. brageše, bregeše.
  20. bȓglez, m. 1) die Spechtmeise (sitta europaea), Cig., jvzhŠt.; — 2) Spottname für einen blinden o. blödsichtigen Menschen, Mik.
  21. brgǫ̑n, m. die Leimruthe, die Leimstange, C., Z., Kr.; nastavili smo brgone, LjZv. — iz it. vergone.
  22. brgúše, f. = breguše, široke, bele, prtene hlače, SlGor.; — prim. brageše.
  23. bŕhək, -hka, adj. stattlich, schmuck, hübsch, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; brhko pisan šotor, Burg.; — pogl. brdek.
  24. brı̑d, -ı̑, f. scharfe Kante, h. t.- Cig. (T.).
  25. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
  26. brídən, -dna, adj. scharf: nož, kosa, C., Z.; — bitter, C.
  27. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
  28. bridı̑t, adj. scharf, C.
  29. bridíti, -ím, vb. impf. schleifen, schärfen: b. nož, C.; — prim. brditi.
  30. bridkóba, f. = bridkost, Jan.
  31. bridkǫ̑ča, f. = bridkost, ogr.- Valj. (Rad).
  32. brídniti, brı̑dnem, vb. pf. 1) bitter werden, C.; — 2) beißend schmecken: redkva bridne, C.
  33. bríga, f. der Kummer, der Verdruß, die Sorge, Jan., C., nk.; — hs.
  34. brigáča, f. ein Gut, worauf ein Kirchenbeneficium haftet, Jan., Ist., C.
  35. brigāda, f. večji oddelek vojske, die Brigade.
  36. brı̑gati, -am, vb. impf. kümmern, angehen: kaj to mene briga! nk., vzhŠt.; Sorgen machen: to me briga, C.; — b. se, sich kümmern: za nobeno reč se ne briga, Jan., nk.; vzhŠt.; — prim. briga.
  37. bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).
  38. bríhtən, -tna, adj. = bistroumen, pameten; — prim. brihtati.
  39. brijačíca, f. des Barbierers Weib, Valj. (Rad).
  40. brijȃva, * f. "žganje s poprom pomešano", Mursko polje- Pjk. (Črt.).
  41. brijénje, n. 1) das Rasieren, C.; — 2) die Mause (beim Geflügel), Cig.
  42. bríłən, -łna, adj. 1) Rasier-, nk.; — 2) brilno pero, die Mausefeder, V.-Cig.
  43. briljānt, m. na poseben način izbrušen diamant, der Brillant.
  44. briljāntar, -arja, m. der Brillantkäfer (entimus imperialis), Erj. (Ž.).
  45. briljāntən, -tna, adj. sijajen, brillant, Cig., nk.
  46. brı̑łnica, f. die Barbierstube, Mur., Cig., Jan., nk.
  47. brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Kras- Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
  48. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
  49. bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
  50. brı̑njar, -arja, m. 1) der Wacholdersammler, Z.; — 2) der Wacholderbrantweinverkäufer, Zora.
  51. brı̑nje, * n. coll. der Wacholder, das Wacholdergesträuch (juniperus communis).
  52. brinjevína, f. das Wacholderholz, C.
  53. brínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderbrantwein; — 2) der Wacholderstock, Jan.; — 3) = brinovka 2), Jan.
  54. brínovina, f. das Wacholderholz, Cig.; tudi: brinovína.
  55. brínovka, f. 1) eine sehr starke Hacke (Haue), Rovte (Kras); — 2) die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.).
  56. brīnza, f. der Brinsenkäse, Cig.; (po češ.).
  57. brīnzov, adj. b. sir, der Brinsenkäse, Jan.
  58. bríšəlj, -šlja, m. der Wisch, C.
  59. brìšt, bríšta, m. iz nem. Frist; pogl. rok.
  60. brı̑təv, -tve, f. 1) = britva; — 2) = brijenje, das Mausen, Cig.
  61. bríti, brı̑jem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.- Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
  62. britína, f. das beim Mausen ausfallende Haar, Cig.
  63. brítje, n. das Rasieren.
  64. brı̑tva, f. 1) das Rasiermesser; — 2) ein schließbares Messer, Cig., C.
  65. brı̑tvar, -arja, m. der Rasiermesserschmied, der Rasiermesserverkäufer, Cig.
  66. brı̑tvən, -vəna, adj. Rassiermesser-: britveni tok, das Rasiermesserfutteral, Habd.
  67. brı̑tvənica, f. die Rasiermesserscheide, Cig.
  68. brı̑tvica, f. 1) dem. britva; — 2) das Schnappmesser, das Taschenmesser, Jarn., Cig., Dol.
  69. britvíšče, n. das Rasiermesserheft, C.
  70. brívčev, adj. des Barbiers.
  71. brízga, f. die Mauerschwalbe, der Segler, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  72. brizgáč, m. 1) "kdor brizga, kadar se gasi ogenj", der Löschmann, Levst. (Nauk); — 2) der Spritzwurm, (holothuria tubulosa) Erj. (Ž.); brizgači, Holothurien, Cig. (T.).
  73. brízgalica, f. 1) die Feuerspritze, Slom.- C.; ročna b., die Handspritze, Jan.; die Klystierspritze (= bzikalica), C.
  74. brizgȃłnica, f. die Spritze, Jan., Cig., Levst. (Nauk).
  75. brízganje, n. das Spritzen, Cig.
  76. brízgati, brı̑zgam, vb. impf. 1) spritzen, Cig., Jan., Levst. (Nauk); strup v koga brizgati, — ZgD.; — 2) gellend pfeifen, ( z. B. durch die Finger, an einem Eichelkelch u. dgl.) C.; — prim. brlizgati.
  77. brízgavəc, -vca, m. 1) kdor brizga; — brizgavci, die Sternwürmer (holothuridea) Erj. (Z.); — 2) schlechter Wein, SlN.
  78. brizgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) spritzeln, C.; patscheln, po vodi b., C.; — 2) pfeifen, C.
  79. brı̑zglja, f. die Spritze; gasilna b., die Feuerspritze, Cig.; b. klistirka, die Klystierspritze, DZ.
  80. brizgljáti, -ȃm, vb. impf. spritzeln, spritzen, Cig.
  81. brízgniti, brı̑zgnem, vb. pf. 1) spritzen, C.; — 2) einen gellenden Pfiff thun, C.
  82. bríža, f. die Graupe (= babje pšeno, sodrag), Koborid, Bolc- Erj. (Torb.).
  83. bríždžati, -ím, vb. impf. = brizgati, spritzen: mleko iz vimena briždži, C.
  84. brížən, -žna, adj. sorgsam, Erj. (Som.), nk.; brižna mati, LjZv.; — hs.
  85. brižljìv, -íva, adj. = brižen: brižljivi spredniki, LjZv.
  86. brjȗzga, f. der schmelzende Schnee auf den Straßen, Rib.- Mik.
  87. 1. bȓk, m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden ( z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  88. 2. bȓk, m. eine Art Kreisel, das Drehrad, Cig.; lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.; — prim. brčati.
  89. 1. bŕka, f. 1) ime ovci ( Z.), ali kobili, kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.
  90. 2. bŕka, f. eine Sache von geringem Werte, etwas Schlechtes, Verworfenes, Mur., Z.; ein unansehnlicher Besitz, C.
  91. brkáč, m. der Schnurrbärtige, Cig., C.; som brkač, LjZv.
  92. bŕkalice, f. pl. volku podobna igrača, ki daje brneč glas od sebe, ako se izpusti z vrvce, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  93. brkáš, m. der Schnurrbärtige, SlN.
  94. brkàt, -áta, adj. schnurrbärtig, Mur., Cig.; bila sta obrita, ali brkata, Navr. (Let.).
  95. 1. bŕkati, bȓkam, vb. impf. 1) stoßen, schnellen, weg schnellen: z nogo kaj b., C., M., Z.; — scharren, kratzen: kure brkajo, C., M., Z.; stöbern, Cig.; — 2) orehe b., luščiti iz oblatovja, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) hetzen, reizen, C.; brkala je vrana zajca, da naj kolje, SlN.; — prim. brcati.
  96. 2. bŕkati, bȓkam, vb. impf. igrati z brkalicami, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  97. bŕkavica, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), Pjk. (Črt.).
  98. brkȃvka, f. die Ratsche, Dict., C., Mik.; — prim. 2. brkati.
  99. bȓkəc, -kca, m. die Handlung des Schnellens, der Schneller, Jarn.
  100. bŕkəlj, -klja, m. 1) der Halszapfen der Schweine: svinja ima brklje, C.; — 2) der Stumpf, der Knorren, C.; — 3) der Fuß ( zaničlj.): stopiti komu na brklje, jemandem auf die Pfote treten, Cig.; — prim. 1. brk.

   32.439 32.539 32.639 32.739 32.839 32.939 33.039 33.139 33.239 33.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA