Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (32.901-33.000)

  1. brezrǫ́žən, -žna, adj. hornlos, C.
  2. brezškǫ́dən, -dna, adj. schadlos, Jan.
  3. brezštevíłen, -łna, adj. unzählig, zahllos, Cig., Jan., nk.
  4. breztáktən, -tna, adj. tactlos, nk.
  5. breztežávən, -vna, adj. mühelos, Jan.
  6. breztę́žən, -žna, adj. schwerlos, Cig. (T.).
  7. brezúdən, -dna, adj. gliederlos, Cig.
  8. brezùh, -úha, adj. ohrlos, Cig.
  9. brəzúmən, -mna, adj. vernunftlos, Cig., Jan.; unsinnig, Cig., Jan.; absurd, Cig. (T.), Jan.
  10. brezȗmje, n. der Unverstand, der Unsinn, Cig., Jan., Cig. (T.).
  11. brezȗp, m. die Hoffnungslosigkeit: b. prihodnjih dni, Preš.; b. ljubezni, Levst. (Zb. sp.); Devojko popade groza, brezup, Levst. (Zb. sp.).
  12. brezúpən, -pna, adj. hoffnungslos, verzweifelt, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  13. brezupǫ́rən, -rna, adj. widerstandslos, Cig.
  14. brezuvẹ́tən, -tna, adj. unbedingt, kategorisch, h. t.- Cig. (T.); brezuvetno verjeti, unbedingt Glauben schenken, Levst. ( LjZv.).
  15. brezvẹ́jən, -jna, adj. astlos, Cig.
  16. brezvẹ̑nčnica, f., pl. brezvenčnice, kronenlose Pflanzen, Cig. (T.).
  17. brezvę̑rəc, -rca, m. der Glaubenslose, der Religionslose, nk.
  18. brezvę́rən, -rna, adj. religionslos, nk.; irreligiös, Cig.
  19. brezvę̑rje, n. die Religionslosigkeit, nk.; die Irreligiosität, Cig.
  20. brezvę̑rnica, f. die Religionslose, nk.; die Irreligiöse, Cig.
  21. brezvę̑rnik, m. der Religionslose, nk.; der Irreligiöse, Cig.
  22. brezvẹ̑tje, n., Jes., pogl. brezvetrje.
  23. brezvẹ̑trje, n. die Windstille, Mur., Cig., Jan.
  24. brezvẹ́trn, adj. windstill, Cig.; brezvetrni pas, die Zone der Calmen, Cig. (T.).
  25. brezvę́zən, -zna, adj. asyndetisch, Cig. (T.).
  26. brezvę̑zje, n. asyndetische Satzverbindung, Cig. (T.).
  27. brezvládən, -dna, adj. anarchisch, Cig., Jan.
  28. brezvǫ́dən, -dna, adj. wasserlos, wasserfrei, Cig., Jan., Cig. (T.); regenlos, Jes.
  29. brezvǫ̑dje, n. der Wassermangel, Cig. (T.).
  30. brezvǫ́ljən, -ljna, adj. willenlos, Cig., Jan.
  31. brezvračíłən, -lna, adj. ohne Gegenleistung, DZ.
  32. brezvrátən, -tna, adj. thürlos, Cig.
  33. brezzakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehelose, Mur.
  34. brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
  35. brezzaščítən, -tna, adj. wehrlos, Cig. (T.).
  36. brezzavẹ́tən, -tna, adj. schutzlos, Jan.
  37. brezzlóbən, -bna, adj. arglos, Jan.
  38. brezznačájən, -jna, adj. charakterlos, Jan., nk.
  39. brezznačȃjnik, m. der Charakterlose, C.
  40. brezzòb, -zǫ́ba, adj. zahnlos, Cig. (T.), C.; brezzobe starice, Levst. (Zb. sp.).
  41. brezzǫ̑bəc, -bca, m., pl. brezzobci, Zahnlose, ( zool.), Cig. (T.).
  42. brezzǫ̑bən, -bna, adj. zahnlos, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  43. brezzǫ́bica, f. die klebrige Kratzdistel (cirsium erisithales), C., Z.
  44. brezzǫ̑bka, f. die Teichmuschel (anodonta), Erj. (Ž.).
  45. brezzǫ̑bnica, f. zahnloses Weib, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  46. brezzǫ̑bnik, m. zahnloser Mensch, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  47. brezzrn, adj. körnerlos, Jan.
  48. brezžíłən, -łna, adj. aderlos, nervenlos, ( bot.), Cig. (T.).
  49. brezžlẹ́zən, -zna, adj. drüsenlos, Cig.
  50. 1. brẹ́žati, vb. impf. breži, es dämmert, Meg.- Mik.
  51. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom- Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
  52. brẹ̑žək, -žka, m. dem. breg; das Hügelchen, Jan.
  53. brẹ̑žən, -žna, adj. 1) Ufer-: brežna sapa, der Landwind, Cig.; — 2) bergig, Cig., M., C.; brežna tla, bergiges Terrain, Levst. (Cest.); brežna krajina, C.; abschüssig, Jarn., M., C.; njive so brežne, Gor.
  54. brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
  55. brẹ̑žnica, f. 1) der Küstenfluss, Cig. (T.), Jes.; — 2) ein aus Faschinen verfertigtes Werk im Wasserbaue, das Packwerk, Št.- Cig.; — 3) der Bergacker, Cig.
  56. brẹžȗljək, -ljka, m. das Hügelchen.
  57. brgę́še, f. pl., Goriš. in Kras- Erj. (Torb.); pogl. brageše, bregeše.
  58. bȓglez, m. 1) die Spechtmeise (sitta europaea), Cig., jvzhŠt.; — 2) Spottname für einen blinden o. blödsichtigen Menschen, Mik.
  59. brgǫ̑n, m. die Leimruthe, die Leimstange, C., Z., Kr.; nastavili smo brgone, LjZv. — iz it. vergone.
  60. brgúše, f. = breguše, široke, bele, prtene hlače, SlGor.; — prim. brageše.
  61. bŕhək, -hka, adj. stattlich, schmuck, hübsch, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; brhko pisan šotor, Burg.; — pogl. brdek.
  62. brı̑d, -ı̑, f. scharfe Kante, h. t.- Cig. (T.).
  63. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
  64. brídən, -dna, adj. scharf: nož, kosa, C., Z.; — bitter, C.
  65. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
  66. bridı̑t, adj. scharf, C.
  67. bridíti, -ím, vb. impf. schleifen, schärfen: b. nož, C.; — prim. brditi.
  68. bridkóba, f. = bridkost, Jan.
  69. bridkǫ̑ča, f. = bridkost, ogr.- Valj. (Rad).
  70. brídniti, brı̑dnem, vb. pf. 1) bitter werden, C.; — 2) beißend schmecken: redkva bridne, C.
  71. bríga, f. der Kummer, der Verdruß, die Sorge, Jan., C., nk.; — hs.
  72. brigáča, f. ein Gut, worauf ein Kirchenbeneficium haftet, Jan., Ist., C.
  73. brigāda, f. večji oddelek vojske, die Brigade.
  74. brı̑gati, -am, vb. impf. kümmern, angehen: kaj to mene briga! nk., vzhŠt.; Sorgen machen: to me briga, C.; — b. se, sich kümmern: za nobeno reč se ne briga, Jan., nk.; vzhŠt.; — prim. briga.
  75. bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).
  76. bríhtən, -tna, adj. = bistroumen, pameten; — prim. brihtati.
  77. brijačíca, f. des Barbierers Weib, Valj. (Rad).
  78. brijȃva, * f. "žganje s poprom pomešano", Mursko polje- Pjk. (Črt.).
  79. brijénje, n. 1) das Rasieren, C.; — 2) die Mause (beim Geflügel), Cig.
  80. bríłən, -łna, adj. 1) Rasier-, nk.; — 2) brilno pero, die Mausefeder, V.-Cig.
  81. briljānt, m. na poseben način izbrušen diamant, der Brillant.
  82. briljāntar, -arja, m. der Brillantkäfer (entimus imperialis), Erj. (Ž.).
  83. briljāntən, -tna, adj. sijajen, brillant, Cig., nk.
  84. brı̑łnica, f. die Barbierstube, Mur., Cig., Jan., nk.
  85. brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Kras- Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
  86. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
  87. bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
  88. brı̑njar, -arja, m. 1) der Wacholdersammler, Z.; — 2) der Wacholderbrantweinverkäufer, Zora.
  89. brı̑nje, * n. coll. der Wacholder, das Wacholdergesträuch (juniperus communis).
  90. brinjevína, f. das Wacholderholz, C.
  91. brínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderbrantwein; — 2) der Wacholderstock, Jan.; — 3) = brinovka 2), Jan.
  92. brínovina, f. das Wacholderholz, Cig.; tudi: brinovína.
  93. brínovka, f. 1) eine sehr starke Hacke (Haue), Rovte (Kras); — 2) die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.).
  94. brīnza, f. der Brinsenkäse, Cig.; (po češ.).
  95. brīnzov, adj. b. sir, der Brinsenkäse, Jan.
  96. bríšəlj, -šlja, m. der Wisch, C.
  97. brìšt, bríšta, m. iz nem. Frist; pogl. rok.
  98. brı̑təv, -tve, f. 1) = britva; — 2) = brijenje, das Mausen, Cig.
  99. bríti, brı̑jem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.- Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
  100. britína, f. das beim Mausen ausfallende Haar, Cig.

   32.401 32.501 32.601 32.701 32.801 32.901 33.001 33.101 33.201 33.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA