Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (32.539-32.638)

  1. brájdišče, n. das Rebengeländer, Jan.
  2. brȃjdnik, m. der Rebenspalierpfahl, Cig., Jan.
  3. brajník, m., Zora, Bes., pogl. branik 2).
  4. bráłən, -łna, adj. 1) zum Lesen geeignet, Lese-: bralna soba, das Lesezimmer, bralno društvo, Leseverein, nk.; — 2) lesbar, Jan.
  5. brȃłnica, f. das Lesezimmer, Jan.
  6. brȃmba, f. 1) die Vertheidigung; — der Schutz; pod tvojo brambo pribežimo, Kast.; — die Wehr; deželna b., die Landesvertheidigung, die Landwehr; požarna b., die Feuerwehr ( prim. gasiteljsko društvo); — 2) die Schutzwaffe, C.; vse to, kar je brambo nosilo, alle Wehrhaften, Krelj.
  7. brȃmbən, -bna, adj. Wehr-: brambna vojska, der Wehrkrieg, Cig.
  8. bramborúša, f. der Frühlingssafran (crocus vernus), BlKr.
  9. brámbovəc, -vca, m. der Wehrmann, der Landwehrmann; Mur., Cig., Jan., Vod. (Pes.), nk., deželni brambovci, die Landwehrmänner, nk.; neslužeči brambovci, nicht active Landwehr, Levst. (Nauk).
  10. bramīn, m. ein Priester des Brahma, der Brahmine.
  11. brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.- Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.
  12. brámorka, f. 1) = bramor (gryllotalpa vulg.), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.); — 2) der Beinfraß, Cig., Jan.
  13. brȃn, -ı̑, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.- Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
  14. brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.
  15. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
  16. 2. brána, f. 1) = mrena, C.; — 2) die Nachgeburt, Guts.; — iz lat. membrana.
  17. brančúr, -rja, m. = brina, Guts.; — prim. borovnica 2).
  18. brȃnec, -nca, m. coll. abgenommene Kastanien, C.
  19. 1. braníca, f. 1) der Wehrthurm, M.; das Schloss, die Festung, C.; — der Zufluchtsort, C.; — 2) bránica, dem. brana 2).
  20. branìč, -íča, m. = mala lesa, C.; — prim. brana 3).
  21. braník, m. 1) das Bollwerk, Cig. (T.); — to je moj branik, das ist mein Schutz; BlKr.; — 2) der Eggenzahn, C. ( nam. brannik); — 3) majhen čoln iz jednega debla, Gor.
  22. braníka, f. der Jahresring bei Bäumen, C.; ploh ima široke branike, Poh., Čemšenik ( Gor.); — prim. borovnika.
  23. braníłən, -łna, adj. Schutz-, Cig., Jan., nk.; branilna zveza, das Schutzbündnis, Cig., Jan.; — branilne naredbe, Sicherheitsvorkehrungen, DZ.
  24. branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
  25. braníšče, n. 1) das Bollwerk, Mur., Cig. (T.), Nov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči in zidinami, Vrt.; — die Burg, C.; — 2) das Gerüst der Egge (ohne die Zähne), Cig.; — 3) = brana, der Rost (in der Baukunst), Mur.
  26. branı̑telj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.
  27. branı̑teljica, f. die Schützerin, C.
  28. branı̑təv, -tve, f. die Vertheidigung, die Beschützung, Cig., Jan.
  29. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
  30. branı̑vəc, -vca, m. der Vertheidiger, der Beschützer.
  31. brȃnjak, m. der Eggenzahn, Svet. (Rok.).
  32. bránjar, -rja, m. der Greißler, der Obsthändler, Cig., Jan.; — iz nem. Fragner; prim. brangar, branjevec.
  33. bránjarica, f. die Greißlerin, die Obsthändlerin, Cig., Jan.
  34. branjarı̑ja, f. die Greißlerei, das Obsthändlergeschäft, Cig., Jan.
  35. branjáriti, -ȃrim, vb. impf. Greißler, Obsthändler sein, Cig.
  36. branjárnica, f. die Greißler-, die Oebstlerbude, Cig.
  37. bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
  38. bránjenəc, -nca, m. der Schützling, der Schutzbefohlene, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ.
  39. branjeníca, f. das Gehege, Cig.
  40. bránjevəc, -vca, m. der Greißler, der Oebstler; — prim. branjar.
  41. branjevína, f. das Gehege, Cig.
  42. bránjevka, f. die Greißlerin, die Oebstlerin.
  43. branjúg, m. die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.), Habd.- Mik.; — prim. borovnjak.
  44. bránkəlj, -klja, m. = abranek, leskov cvet, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  45. branovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. das Querholz, woran die Stränge befestigt werden, das Wagendrittel, Cig., C., Mik., vzhŠt.
  46. bránščice, f. pl. der Eggenschlitten, C.
  47. brȃnva, f., Jarn., Guts. (Res.), C., pogl. bramba.
  48. brȃšnja, f. = brašno, Guts., Mur.
  49. brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.
  50. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
  51. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
  52. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
  53. brȃtba, f. = beratva, trgatva, Danj. (Posv. p.).
  54. brȃtəc, -tca, m. dem. brat, das Brüderchen; napitni, vinski b., der Zechbruder, Cig.
  55. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani- Erj. (Torb.).
  56. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
  57. bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.
  58. bratı̑čna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
  59. bratínja, f. = bratina, bratovščina, Alas.
  60. bratoljúbən, -bna, adj. den Bruder (die Brüder) liebend, C.; bratoljubni vzori, humanitäre Ideale, Levst. (Pril.).
  61. bratoljȗbje, n. die Bruderliebe, Cig.; Kje bratoljubja si videl oltarje? Preš.
  62. bratomòr, -ǫ́ra, m. 1) der Brudermörder, Ravn.; — 2) = bratomorstvo, Cig., Jan.
  63. bratovən, -vna, adj. = bratovski: bratovna ljubezen, Guts. (Res.).
  64. bratǫ̑vlji, adj. des Bruders, Trub.; bratovlji, des Bruders Sohn, C., Z.
  65. brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).
  66. bratrána, f. 1) des Bruders Tochter, C.; — 2) die Cousine, Cig., Jan.
  67. brátrančək, -čka, m. dem. bratranec; das Bruderkind, Cig.
  68. brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.
  69. brátranka, f. 1) = bratična, Cig., Jan.; — 2) die Cousine, stričeva ali ujčeva hči, Cig., Jan., BlKr.
  70. brátrina, f. = bratovščina, ("bratrna") Jarn., Kor.- Cig., Jan., Slom.
  71. brátrn, adj. = bratovski: bratrna ljubezen, Jarn., C.; po bratrno, Slom.
  72. brȃtva, f. die Sammlung, die Lese, Mur.; die Weinlese, Mik., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad).
  73. brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.- Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini- Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.
  74. brȃv, -ı̑, f. coll. das Schafvieh, Zv., Notr.; mej skalovjem je pasel svojo brav, Jurč.
  75. bravár, -rja, m. = ovčar, Pohl., Guts., V.-Cig.
  76. brávče, -eta, n. ein Stück Schafvieh: človek, neumen kakor bravče, Gor., Št.; — das Schöpschen, Mur.
  77. bravčetína, f. das Schöpsenfleisch, Mur.
  78. bravčevína, f. das Schöpsenfleisch, SlN.
  79. brávčič, m. dem. bravec; das Thierchen, C.
  80. bravčína, f. das Schöpsenfleisch, Št.
  81. bravčják, m. der Schafstall, Cig.
  82. bravè, -ę́ta, n. ein Stück Mastvieh, Mur., Danj.- Mik.
  83. 1. brávəc, -vca, m. 1) der Schöps, Mur., Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) skopljen prasec, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  84. 2. brȃvəc, -vca, m. der Leser; pogl. čitatelj.
  85. bravę̑tina, f. das Schöpsenfleisch, Valj. (Rad).
  86. bravíca, f. = prasica, C.; — prim. brav, m. 2).
  87. bravìč, -íča, m. das Schweinchen, C.; — prim. brav m. 2).
  88. bravína, f. das Fleisch von Schafen, das Schöpsenfleisch.
  89. bravínja, f. = svinja, C.; — prim. brav, m. 2).
  90. brȃvje, n. coll. das Mastvieh, Mur., Met.
  91. 1. brávka, f. das Schaf, Cig., M., Laško ( Št.).
  92. 2. brȃvka, f. die Leserin; pogl. čitateljica.
  93. bravščína, f. 1) das Schöpsenfleisch, C., Notr.; — 2) = svinjina, C., vzhŠt.
  94. brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
  95. brazdáč, m. 1) der Sudler, Dol., jvzhŠt.; — 2) der Zottenreißer, M.
  96. 2. brazdáti, -ȃm, vb. impf. 1) in einer Flüssigkeit herumwühlen: po vodi z rokami b., Št., Dol.; — sudeln, unreinlich mit einer Sache umgehen, Cig., Jan., Dol., Št.; — že zopet brazda = dežuje, jvzhŠt.; — 2) trans. posodo b., unreinlich mit dem Geschirr umgehen, es beschmutzen, C., M., Bes., BlKr.; — 3) hudeln, pfuschen, Jan., C.; — 4) Zotten reißen, Ungebürliches, Ungereimtes reden, Št., Dol.
  97. brázdenica, f. die Hohlkehle, Guts., Valj. (Rad); brazdeníca, Mur.
  98. brȃzdež, m. 1) der Schmierer, der Sudler, M.; — 2) der Schmutzfleck, Cig., Valj. (Rad).
  99. brazdı̑t, adj. gefurcht ( zool.): b. zob, der Furchenzahn, h. t.- Cig. (T.); ( min.) gestreift, h. t.- Cig. (T.).
  100. brázditi, -im, vb. impf. Furchen ziehen, pflügen, Cig., Jan.; Mi brazdijo konjiči, Vod. (Pes.); cannelieren, Cig. (T.).

   32.039 32.139 32.239 32.339 32.439 32.539 32.639 32.739 32.839 32.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA