Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (32.501-32.600)

  1. božičevȃnje, n. das Feiern der Weihnachtstage, M.
  2. božičeváti, -ȗjem, vb. impf. das Weihnachtsfest begehen, Cig., M.
  3. božíčevina, f. pred vsakim božičem tisti dan dajo živini od vsakega žita nekoliko v zobanje, to je božičevina, Gor.
  4. božı̑čnica, f. 1) das Weihnachtslied, Cig., Jan.; — 2) das Weihnachtsgeschenk (namentlich ein Apfel), C., Št.; — 3) der Christbaum, Cig., Jan., C., nk.
  5. božı̑čnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
  6. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
  7. božjepǫ́tən, -tna, adj. Pilger-, Wallfahrts-, Jan., nk.
  8. božjerǫ̑pnik, m. der Gottesräuber, Let.
  9. bóžji, * adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
  10. božúr, m. 1) die Gichtrose (paeonia officinalis), Mur., Tuš. (B.); — 2) der Safran, Levst. (Nauk); stsl.
  11. 1. bráč, m. = berač, (Leser), Mik., Vest.
  12. 2. brȃč, m. die Elle, C., Lašče- Levst. (Rok.); — iz it. braccio; prim. prač.
  13. brȃčka, f. nav. pl. bračke, Kohlenbruchstücke, Jan., Gor.; — prim. it. bracia, das Kohlenfeuer.
  14. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
  15. bradáčək, -čka, m. die Bartnelke (dianthus barbatus), C.
  16. bradačíca, f. rdeča b., die rothe Meerbarbe (mullus barbatus), Erj. (Ž.).
  17. bradavíca, f. die Warze; bradavice imeti na rokah; — sesna b. (na sesku), die Brustwarze, Cig.; — ostrovasta b., die umwallte Papille, Erj. (Som.).
  18. bradavíčən, -čna, adj. Warzen-: bradavični podaljšek, der Warzenfortsatz, Cig.; — warzig, Jan.
  19. bradavíčica, f. dem. bradavica, das Wärzchen; tipalna b., das Tastwärzchen, Erj. (Z.); kožne bradavičice, die Hautwärzchen, Cig. (T.).
  20. bradavı̑čnik, m. die sechskantige Fetthenne (sedum sexangulare), C., Z., Medv. (Rok.).
  21. bradavı̑čnjak, m. der Mauerpfeffer (sedum acre), Št.- Erj. (Torb.).
  22. brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
  23. brádən, -dna, adj. Bart-; bradni las, Cig.
  24. brádica, f. dem. brada; 1) das Kinnbärtchen; — 2) ein Büschel Wurzeln, M.; — tudi: bradíca.
  25. brádička, f. dem. bradica; das Bärtchen.
  26. bradljáča, f. "koža, ki volu pod vratom visi", Mik.
  27. bradovánjica, f. "kolač, vežoč gredelj in kolca; pleten je od dobrovitovih trt", Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.); — prim. bradovatnica.
  28. bradovȃtnica, f. = dobrovitnica = dobrovitovina (viburnum lanthana), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  29. brádovəc, -vca, m. die Bartflechte (usnea barbata), Jan., Tuš. (R.).
  30. bradovína, f. das Astmoos (hypnum tamariscinum), Tuš. (R.).
  31. bradǫ̑vje, n. coll. die Baumflechte (usnea), M., Z.
  32. bradovníca, ** f. der Schlüsselbart, Cig., Slom.- C.
  33. bradúlja, f. neka trava, Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  34. bragę́še, f. pl. hlače, Dict.; široke platnene hlače, vzhŠt., BlKr.; — prim. it. brachesse, Hosen.
  35. bráhorčək, -čka, m. dem. brahorec; das Kröpfchen, Jan.
  36. bráhorəc, -rca, m. dem. brahor; das Kröpfchen, Mur.
  37. brȃjda, f. an einem Geländer gezogene Reben, die Rebenhecke; — vrsta krompirjevih grmov, Dol.; — iz srlat. braida, Mik. (Et.).
  38. brájdəlj, -dlja, m. der Palmbusch, C.; — der Blumenstrauß, C.; — iz it. fardello, Bündel, C.
  39. brájdišče, n. das Rebengeländer, Jan.
  40. brȃjdnik, m. der Rebenspalierpfahl, Cig., Jan.
  41. brajník, m., Zora, Bes., pogl. branik 2).
  42. bráłən, -łna, adj. 1) zum Lesen geeignet, Lese-: bralna soba, das Lesezimmer, bralno društvo, Leseverein, nk.; — 2) lesbar, Jan.
  43. brȃłnica, f. das Lesezimmer, Jan.
  44. brȃmba, f. 1) die Vertheidigung; — der Schutz; pod tvojo brambo pribežimo, Kast.; — die Wehr; deželna b., die Landesvertheidigung, die Landwehr; požarna b., die Feuerwehr ( prim. gasiteljsko društvo); — 2) die Schutzwaffe, C.; vse to, kar je brambo nosilo, alle Wehrhaften, Krelj.
  45. brȃmbən, -bna, adj. Wehr-: brambna vojska, der Wehrkrieg, Cig.
  46. bramborúša, f. der Frühlingssafran (crocus vernus), BlKr.
  47. brámbovəc, -vca, m. der Wehrmann, der Landwehrmann; Mur., Cig., Jan., Vod. (Pes.), nk., deželni brambovci, die Landwehrmänner, nk.; neslužeči brambovci, nicht active Landwehr, Levst. (Nauk).
  48. bramīn, m. ein Priester des Brahma, der Brahmine.
  49. brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.- Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.
  50. brámorka, f. 1) = bramor (gryllotalpa vulg.), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.); — 2) der Beinfraß, Cig., Jan.
  51. brȃn, -ı̑, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.- Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
  52. brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.
  53. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
  54. 2. brána, f. 1) = mrena, C.; — 2) die Nachgeburt, Guts.; — iz lat. membrana.
  55. brančúr, -rja, m. = brina, Guts.; — prim. borovnica 2).
  56. brȃnec, -nca, m. coll. abgenommene Kastanien, C.
  57. 1. braníca, f. 1) der Wehrthurm, M.; das Schloss, die Festung, C.; — der Zufluchtsort, C.; — 2) bránica, dem. brana 2).
  58. branìč, -íča, m. = mala lesa, C.; — prim. brana 3).
  59. braník, m. 1) das Bollwerk, Cig. (T.); — to je moj branik, das ist mein Schutz; BlKr.; — 2) der Eggenzahn, C. ( nam. brannik); — 3) majhen čoln iz jednega debla, Gor.
  60. braníka, f. der Jahresring bei Bäumen, C.; ploh ima široke branike, Poh., Čemšenik ( Gor.); — prim. borovnika.
  61. braníłən, -łna, adj. Schutz-, Cig., Jan., nk.; branilna zveza, das Schutzbündnis, Cig., Jan.; — branilne naredbe, Sicherheitsvorkehrungen, DZ.
  62. branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
  63. braníšče, n. 1) das Bollwerk, Mur., Cig. (T.), Nov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči in zidinami, Vrt.; — die Burg, C.; — 2) das Gerüst der Egge (ohne die Zähne), Cig.; — 3) = brana, der Rost (in der Baukunst), Mur.
  64. branı̑telj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.
  65. branı̑teljica, f. die Schützerin, C.
  66. branı̑təv, -tve, f. die Vertheidigung, die Beschützung, Cig., Jan.
  67. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
  68. branı̑vəc, -vca, m. der Vertheidiger, der Beschützer.
  69. brȃnjak, m. der Eggenzahn, Svet. (Rok.).
  70. bránjar, -rja, m. der Greißler, der Obsthändler, Cig., Jan.; — iz nem. Fragner; prim. brangar, branjevec.
  71. bránjarica, f. die Greißlerin, die Obsthändlerin, Cig., Jan.
  72. branjarı̑ja, f. die Greißlerei, das Obsthändlergeschäft, Cig., Jan.
  73. branjáriti, -ȃrim, vb. impf. Greißler, Obsthändler sein, Cig.
  74. branjárnica, f. die Greißler-, die Oebstlerbude, Cig.
  75. bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
  76. bránjenəc, -nca, m. der Schützling, der Schutzbefohlene, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ.
  77. branjeníca, f. das Gehege, Cig.
  78. bránjevəc, -vca, m. der Greißler, der Oebstler; — prim. branjar.
  79. branjevína, f. das Gehege, Cig.
  80. bránjevka, f. die Greißlerin, die Oebstlerin.
  81. branjúg, m. die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.), Habd.- Mik.; — prim. borovnjak.
  82. bránkəlj, -klja, m. = abranek, leskov cvet, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  83. branovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. das Querholz, woran die Stränge befestigt werden, das Wagendrittel, Cig., C., Mik., vzhŠt.
  84. bránščice, f. pl. der Eggenschlitten, C.
  85. brȃnva, f., Jarn., Guts. (Res.), C., pogl. bramba.
  86. brȃšnja, f. = brašno, Guts., Mur.
  87. brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.
  88. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
  89. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
  90. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
  91. brȃtba, f. = beratva, trgatva, Danj. (Posv. p.).
  92. brȃtəc, -tca, m. dem. brat, das Brüderchen; napitni, vinski b., der Zechbruder, Cig.
  93. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani- Erj. (Torb.).
  94. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
  95. bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.
  96. bratı̑čna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
  97. bratínja, f. = bratina, bratovščina, Alas.
  98. bratoljúbən, -bna, adj. den Bruder (die Brüder) liebend, C.; bratoljubni vzori, humanitäre Ideale, Levst. (Pril.).
  99. bratoljȗbje, n. die Bruderliebe, Cig.; Kje bratoljubja si videl oltarje? Preš.
  100. bratomòr, -ǫ́ra, m. 1) der Brudermörder, Ravn.; — 2) = bratomorstvo, Cig., Jan.

   32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501 32.601 32.701 32.801 32.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA