s (32.439-32.538)

32439. bọ̑mbika, f. die hangende Knospe, C.; ("bumbika", SlGor.).
32440. bǫ̑me, interj. = bogme, Jurč., Levst. (Zb. sp.), BlKr.
32441. bọ́na, f. die Kröte (bufo vulgaris et variabilis), Ponikve (Prim.)- Erj. (Torb.), Idrija.
32442. bọ̑nka, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) temna, belopikasta smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. bunka.
32443. 1. bọ̑r, m. die Kiefer, die Waldföhre (pinus silvestris), Tuš. (R.); beli bor (p. halepensis), črni bor, die Schwarzföhre (p. laricio), Erj. (Rok.); gorski bor, die Krummholzkiefer (p. pumilio), Cig.; gladki bor, die Weymouthskiefer (p. strobus), Cig.
32444. 2. bòr, -bóra, m. der Kampf, Mur., Cig.; Čujte bor! Kos.; poskusni b., der Wettkampf, Jan.; Pozove petje v bor italijansko, Levst. (Zb. sp.).
32445. bóra, f. 1) = 1. bor (Föhre), Jarn., Dol.; — 2) = oblin: drva dokler še niso razcepljena nego samo na kose razpiljena, Koborid- Erj. (Torb.).
32446. borȃčnat, adj. Borax-: boračnata voda, Jes.
32447. borȃčnica, f. das Boraxwasser, Jes.
32448. borága, * f. gemeiner Borretsch (borago officinalis), Cig., Medv. (Rok.).
32449. bóre, adj. indecl. arm: bore prerok, bore Jakob, Jsvkr.; bore mož, bore jaz, bore mati, bore dete, Gor.- Levst. (Rok.); — bore malo, sehr wenig, LjZv.; — nam. ubore; prim. stsl. nebože, nebore ( voc. od nebogъ).
32450. 2. bȏrəc, -rca, m. der Ringkämpfer, Cig., Jan.; — der Fechter, Cig., Jan., nk.; — der Streiter, der Kämpfer, Cig., Jan.; — tudi: borə̀c, -rcà Cb.
32451. borę̑d, m. die Quecke (triticum repens), Kras- Erj. (Torb.); — prim. bared.
32452. bóremi, interj. bei Gott! Vrt.; = iz: bože mi, prim. hs. Boga mi.
32453. 1. bórən, -rna, adj. kampflustig, M.
32454. 2. bǫ̑rən, -rna, adj. ärmlich, armselig; borna koča, borna obleka; nam. uboren = ubožen.
32455. 2. borìč, -íča, m. dem. 3. bor: nisem ga dobil ne boriča od doma, Jurč.
32456. boríłən, -łna, adj. zum Kämpfen, Fechten gehörig, Cig., nk.; borilni meč, das Fechtschwert, Cig.
32457. borı̑łnica, f. die Kampfschule, die Fechtschule, Cig., Jan., nk.
32458. borı̑təv, -tve, f. der Kampf, der Wettkampf, das Ringen, das Fechten, Jan., nk.
32459. bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.- Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).
32460. borı̑vka, f. die Kämpferin, die Streiterin, Cig., Jan.; die Fechterin, Jan.; die Ringerin, Jan.
32461. borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
32462. bọ̑rje, n. = borovje, Guts., Jarn.
32463. borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.- Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
32464. borljìv, -íva, adj. kampflustig, Cig., Jan.
32465. bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.
32466. borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.
32467. borovína, f. das Kieferholz, das Föhrenholz.
32468. borǫ̑vka, f. 1) der Kienspann, C.; — 2) eine Art Schwamm, C.
32469. borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.
32470. borovnı̑čar, -rja, m. der Heidelbeerensammler, Cig.; der Heidelbeerenverkäufer, Vrt.
32471. borovníčevəc, -vca, m. der Schwarzbeerenbrantwein, der Heidelbeerengeist, Cig., Kr.
32472. borovníčevje, n. coll. das Heidelbeergesträuch.
32473. borovníka, f. letorast v borovji, C.
32474. borovnják, 1) = brinjevka, die Wacholderdrossel oder der Krammetsvogel (turdus pilaris), C., Danj. (Posv. p.); — 2) ein Trinkgefäß aus Wacholderholz, Habd.- Mik.
32475. bòršt, bǫ́ršta, m. der Forst; — iz nem.
32476. bòš, adv. ja freilich ( iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.
32477. bòšt, adv. allerdings, wohl, traun, M.; bošt je vesel moral biti Abraham, wohl musste sich A. freuen, Ravn.; — prim. bašti.
32478. 2. bǫ̑štvọ, n., Trub., Boh.- Mik., Jsvkr., Bas.; — pogl. uboštvo.
32479. bòt, adv. quitt: zdaj sva bot, Cig., M., Notr., Dol.; eno do druzega je bot, eines hebt das andere auf, Cig.; — morda iz it. botto, Schlag.
32480. bǫ́ta, * f. 1) der Stiefel, C., Goriš.; — die Stiefelröhre (golenica), C., Dol., Notr.; — prim. fr. botte, Stiefel.
32481. botāničən, -čna, adj. botanisch, Cig., Jan., nk.
32482. botānika, f. die Botanik; — prim. rastlinoznanstvo.
32483. botāniški, adj. Botaniker-, botanisch, Mur., nk.
32484. bǫ́tati, -am, vb. impf. ausgleichen (in der Rechnung), Cig., Met.; — prim. bot.
32485. botavẹ́ti, -ím, vb. impf. schwellen (o ranah), C., (botaviti) Cig., Met.
32486. bǫ́ter, -tra, m. der Pathe; komu za botra biti (iti), bei jemandem Pathenstelle vertreten; krstni b., der Taufpathe; birmski b., der Firmpathe; — prim. stsl. kъmotrъ iz lat. compater, Mik. (Et.).
32487. bǫ́tica, f. dem. bota; kleiner Stiefel, M.
32488. bǫ́tričən, -čna, adj. Pathen-: botrična nedelja, der erste Sonntag nach Ostern (= bela nedelja), Dol.- Cig.
32489. botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.
32490. botrı̑nəc, -nca, m. der Gast beim Pathenschmause, Mur., Cig.
32491. botrínja, f. 1) = botra, Dict.- Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.- Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.
32492. botrinjáča, f. = botrinska pogača, C.
32493. božančè, -ę́ta, n. das Hätschelchen, Cig.
32494. bǫ́žanje, n. das Streicheln, das Liebkosen.
32495. bǫ́žati, * -am, ^* vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
32496. bǫ́žən, -žna, adj., Danj. (Posv. p.), pogl. ubožen.
32497. bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan- Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
32498. božičávati, -am, vb. impf. = božičevati: zdaj se božičava, Levst. (Zb. sp.).
32499. božı̑čək, -čka, m. die Hauswurz (sempervivum), C.
32500. božíčən, -čna, adj. Weihnachts-; božı̑čni dan, der Christtag; božični prazniki, die Weihnachtsfeiertage.
32501. božičevȃnje, n. das Feiern der Weihnachtstage, M.
32502. božičeváti, -ȗjem, vb. impf. das Weihnachtsfest begehen, Cig., M.
32503. božíčevina, f. pred vsakim božičem tisti dan dajo živini od vsakega žita nekoliko v zobanje, to je božičevina, Gor.
32504. božı̑čnica, f. 1) das Weihnachtslied, Cig., Jan.; — 2) das Weihnachtsgeschenk (namentlich ein Apfel), C., Št.; — 3) der Christbaum, Cig., Jan., C., nk.
32505. božı̑čnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
32506. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
32507. božjepǫ́tən, -tna, adj. Pilger-, Wallfahrts-, Jan., nk.
32508. božjerǫ̑pnik, m. der Gottesräuber, Let.
32509. bóžji, * adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
32510. božúr, m. 1) die Gichtrose (paeonia officinalis), Mur., Tuš. (B.); — 2) der Safran, Levst. (Nauk); stsl.
32511. 1. bráč, m. = berač, (Leser), Mik., Vest.
32512. 2. brȃč, m. die Elle, C., Lašče- Levst. (Rok.); — iz it. braccio; prim. prač.
32513. brȃčka, f. nav. pl. bračke, Kohlenbruchstücke, Jan., Gor.; — prim. it. bracia, das Kohlenfeuer.
32514. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
32515. bradáčək, -čka, m. die Bartnelke (dianthus barbatus), C.
32516. bradačíca, f. rdeča b., die rothe Meerbarbe (mullus barbatus), Erj. (Ž.).
32517. bradavíca, f. die Warze; bradavice imeti na rokah; — sesna b. (na sesku), die Brustwarze, Cig.; — ostrovasta b., die umwallte Papille, Erj. (Som.).
32518. bradavíčən, -čna, adj. Warzen-: bradavični podaljšek, der Warzenfortsatz, Cig.; — warzig, Jan.
32519. bradavíčica, f. dem. bradavica, das Wärzchen; tipalna b., das Tastwärzchen, Erj. (Z.); kožne bradavičice, die Hautwärzchen, Cig. (T.).
32520. bradavı̑čnik, m. die sechskantige Fetthenne (sedum sexangulare), C., Z., Medv. (Rok.).
32521. bradavı̑čnjak, m. der Mauerpfeffer (sedum acre), Št.- Erj. (Torb.).
32522. brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
32523. brádən, -dna, adj. Bart-; bradni las, Cig.
32524. brádica, f. dem. brada; 1) das Kinnbärtchen; — 2) ein Büschel Wurzeln, M.; — tudi: bradíca.
32525. brádička, f. dem. bradica; das Bärtchen.
32526. bradljáča, f. "koža, ki volu pod vratom visi", Mik.
32527. bradovánjica, f. "kolač, vežoč gredelj in kolca; pleten je od dobrovitovih trt", Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.); — prim. bradovatnica.
32528. bradovȃtnica, f. = dobrovitnica = dobrovitovina (viburnum lanthana), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
32529. brádovəc, -vca, m. die Bartflechte (usnea barbata), Jan., Tuš. (R.).
32530. bradovína, f. das Astmoos (hypnum tamariscinum), Tuš. (R.).
32531. bradǫ̑vje, n. coll. die Baumflechte (usnea), M., Z.
32532. bradovníca, ** f. der Schlüsselbart, Cig., Slom.- C.
32533. bradúlja, f. neka trava, Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
32534. bragę́še, f. pl. hlače, Dict.; široke platnene hlače, vzhŠt., BlKr.; — prim. it. brachesse, Hosen.
32535. bráhorčək, -čka, m. dem. brahorec; das Kröpfchen, Jan.
32536. bráhorəc, -rca, m. dem. brahor; das Kröpfchen, Mur.
32537. brȃjda, f. an einem Geländer gezogene Reben, die Rebenhecke; — vrsta krompirjevih grmov, Dol.; — iz srlat. braida, Mik. (Et.).
32538. brájdəlj, -dlja, m. der Palmbusch, C.; — der Blumenstrauß, C.; — iz it. fardello, Bündel, C.

   31.939 32.039 32.139 32.239 32.339 32.439 32.539 32.639 32.739 32.839  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani